Osemnajstletna Katja Hočevar (TK Ljubljana), ki obiskuje škofijsko gimnazijo v Šentvidu v Ljubljani, je za triatlon prvič slišala od očeta, ki se je udeleževal triatlona jeklenih v Bohinju. Bolj podrobno je triatlon spoznala ob koncu osmega razreda osnovne šole, ko je začela s treningi njena sošolka, ki jo je ta šport čisto prevzel.

»Pa še učitelj športe vzgoje v osnovni šoli je bil Matjaž Zupan, predsednik kluba, tako da se triatlonu nisem mogla izogniti,« smeje dodaja Hočevarjeva. Danes ji trening triatlona pomeni več kot le resno rekreacijo, pod vodstvom trenerke Lane Nemanič pa napreduje iz leta v leto in je tudi članica slovenske mladinske reprezentance.

Torej se prej s športom nisi ukvarjala ?

»No, nisem plavala ali kolesarila. Malce sem se ukvarjala z gimnastiko in atletiko, torej le toliko, da sem osvojila neko osnovno športno koordinacijo.«

Kako izgleda, ko se recimo s 13-imi leti prvič srečaš s triatlonom ?

»Zanimivo. Bilo me je zelo strah plavanja, saj sem se z njim prvič srečala. Ampak sem videla, da se tudi plavanje lahko nauči, in na treningih že od vsega začetka zelo uživam.«

Torej si tako imenovano »igranje« triatlona kar preskočila ?

»Da, saj sem takoj začela z resnim treningom in z učenjem tehnike kravla, kmalu pa smo začeli tudi s kolesarskim in tekaškim treningom.«

Kdaj si šla na prvo tekmo ?

»Po dveh, treh tednih treninga sem že odšla na prvo tekmo, in sicer na duatlon v Ribnico. Predvsem sem bila vesela, da še ni bilo plavanja (smeh). Osvojila sem tretje mesto v svoji kategoriji, kar mi je dalo še dodatni zagon za vnaprej. Zanimivo je, da so imeli takrat skoraj vsi cestna kolesa, jaz pa sem tekmovala z gorskim kolesom. Vendar se z rezultatom nisem preveč obremenjevala, hotela sem le videti, kako vse skupaj izgleda.«

Kako je izgledal prvi super sprint triatlon ?

»Zelo kmalu za duatlonom v Ribnici sem šla potem na triatlon na Ptuj, kjer sem opravila triatlon za vsakogar. Bolj resno pa sem se začela s triatlonom ukvarjati konec prvega letnika v srednji šoli, ko sem začela plavati v plavalnem klubu  Delfin. Tam sem svojo plavalno tehniko izboljšala in sem postala bolj konkurenčna, kar mi je dalo nadaljnjo motivacijo za trening triatlona.«

Torej je bil tudi preskok na prvi sprint triatlon kar hiter, kajne ?

»Res je, in sicer sem nastopila v Kopru. Takrat sem imela še manjše probleme s plavanjem, ampak sem zdaj že veliko boljša. Ne morem sicer na plavalnem delu konkurirati že najboljšim, vendar sem jim počasi približujem.«

Katero disciplino bi rada še izboljšala ?

»Predvsem plavanje in tek, čeprav je bolj res, da v nobeni disciplini recimo nisem najboljša pri nas. S trdim treningom pa mi vsako leto uspeva doseči boljše rezultate. V Sloveniji mi je najboljši rezultat v sprint triatlonu uspel letos na Ptuju, ko sem bila tretja v slovenskem pokalu in sem sabo sebe presenetila predvsem na teku.«

Zakaj ?

»Pozimi sem imela namreč zdravstvene težave z želodcem in s ščitnico, zato sem bila popolnoma brez energije in nisem mogla normalno trenirati.«

Kdaj si postala članica slovenske reprezentance ?

»Lani, ko sem se udeležila tudi evropskega prvenstva v akvatlonu v Franciji, in sem osvojila tretje mesto v mladinski konkurenci. Rezultat me je presenetil, saj je bila to moja prva tekma na tem nivoju, in niti nisem vedela, kako vse skupaj poteka. Razdalje so bile 1 km plavanja in 5 km teka.«

Ali niste mladinke štartale skupaj s skupino elite ?

»Res je, ko sem po 100 m plavanja pogledala ven iz vode, da ugotovim, kje sem, sem videla, da sem bolj zadaj (smeh). Vendar se je kljub temu dobro izteklo, dala sem vse od sebe in rezultat je bil super. Na tekmi sem zelo uživala.«

Kako je stati z ramo ob rami s triatlonkami iz skupine elite ?

»No, to je čisto druga dimenzija, in mi sploh ni bilo jasno, kako lahko plavajo tako hitro. Obenem pa je ta tekma zame pomenila neprecenljivo izkušnjo in spodbudo za vnaprej.«

Kakšen izkušnje imaš iz prvih tekem za evropski mladinski pokal ?

»Prve tekme sem se udeležila lani jeseni v Zagrebu, in je bilo povsem ok, letos pa sem se udeležila tudi EP med mladinkami v Kitzbuehlu. Mladinke iz drugih držav so na tekmah zelo hitre, in je povsem drugače kot na slovenskih tekmah

V čem je razlika ?

»Na slovenskih tekmah je recimo nekaj deklet, ki je podobno hitrih, potem  je nekaj boljših in nekaj slabših. Na evropskih tekmah pa so vse dobre, vse smo na kupu….torej nas pride veliko skupaj iz vode, je nekaj večjih skupin na kolesu, in močnejši tempo se kasneje tudi pozna na teku, če seveda nisi dobro pripravljen.«

Ali ti boljše triatlonke od tebe dajejo motivacijo za vnaprej ?

»Absolutno. V tebi raste želja, da bi bila enako dobra, in dobiš še več volje za trening. Napredujem iz leta v leto, in to mi daje tudi motivacijo za naprej.«

Imaš vzornico ?

»V Sloveniji je to Mateja Šimic, v tujini pa nimam za vzor nobene posebej. V bistvu so mi vse najboljše triatlonke vzor, ker dokazujejo, da se vse da, le če se hoče.«

Kako pa postaneš dobra triatlonka ?

»Moraš imeti vztrajnost, motivacijo, in predvsem moraš verjeti sam vase.«

Katere tekme te čakajo jeseni in kako razmišljaš za vnaprej?

»Septembra sem bom udeležila evropskega mladinskega pokala v Zagrebu, za zaključek sezone pa še ene tekme v Italiji v mestu Valida. Nekih visokih ciljev nimam, na vsaki tekmi si le želim, da bi mi vse tri discipline uspele in da sem po tekmi zadovoljna. Vsako leto napredujem, zato vem, da v triatlonu še nisem rekla zadnje besede in se držim načela: kjer je volja, je tudi pot.«