Oklahoma, 25. september 2016

Na svojem prvem svetovnem prvenstvu v dolgem triatlonu v ameriški Oklahomi se 28-letnemu Hrastničanu Denisu Šketaku, evropskemu prvaku v dolgem triatlonu, ni izšlo po njegovih željah, saj je na kolesarskem delu tekme odstopil.

V ekskluzivnem pogovoru za našo spletno stran nam je Denis razložil, kaj se je dogajalo v soboto, 24. septembra, zgodaj zjutraj v Oklahomi v ZDA, kjer je potekalo svetovno prvenstvo v dolgem triatlonu (4 km plavanja, 120 km kolesa, 30 km teka).

Denis, kakšni občutki so te prevevali na štartu SP v dolgem triatlonu v Oklahomi v soboto zjutraj ?

»Dneve pred tekmovanjem sem preživel zelo mirno. Ogledal sem si kolesarsko progo, šel sem na krajše treninge teka in plavanja v bazenu,  enkrat pa sem celo 10 minut plaval v jezeru.  Drugače je kopanje v njem prepovedano, ker oskrbujejo z njim pitno vodo za mesto. Vedel sem, da bodo pogoji težki, nikakor pa nisem pričakoval, da bom moral tekmo prekiniti. Zaradi tega sem zelo razočaran. Na dan tekme sem se celo noč prebujal in se nenormalno potil. Sumim, da sem imel povišano telesno temperaturo. Zjutraj sploh nisem mogel pojesti standardnega zajtrka. Takoj, ko sem zavonjal hrano in jo dal v usta, se mi je začelo dvigovati. Otipmistično sem odšel na prizorišče tekme. Menjalni prostor se nam je eno uro pred štartom zaprl, zato smo eno uro čakali na štartu in gledali, kako razburkano je jezero. Veter je močno pihal, izmerili so hitrost 27 km na uro. »

V vodi so se menda dogajale »neobičajne« stvari – kaj natančno ?

»Plavali smo 4 km oziroma dva kroga. Na sredini prvega kroga so začeli tekmovalci pred mano vstajati in hoditi po vodi. Globina je bila namreč prenizka, voda mi ni segala niti do kolena. Spraševal sem se ali je sploh dovoljena hoja, če smo na plavalnem delu tekme. Tako da smo nekaj časa plavali, nekaj časa pa gazili po spolzki podlagi. Za nami so štartali amaterji-skupina age group, ki bi morali plavati po svoji liniji kroga, vendar so ga sekali in posledično sva z nekom z vso silo čelno trčila. Veter je povzročal visoke valove in večina od nas je plavala izven vseh linij. Res pa je tudi, da ni bilo na plavanju nobene kontrole, ki bi nas usmerjala. »

Ali so te nenavadne razmere v vodi in valovi izčrpali do te mere, da je šlo na kolesu samo navzdol ?

»Voda me je res izčrpala in  z valovi imam premalo izkušenj za dober boj. Nekateri celo pravijo, da v bazenu in mirni vodi zna plavati vsak, plavanje v raburkani vodi pa je že vprašanje. Na kolesu sem prvih 40 km pritiskal kot nor in se zelo trudil, da bi vzpostavil svoje ravnovesje, vendar pa me je želodec dokončno pustil na cedilu. Zaradi slabosti in trebušnih krčev nisem zaužil popolnoma nič in to se je kmalu poznalo, saj nisem imel več nobene moči. Ko sem dvakrat bruhal, sem spoznal, da ta tekma ni več tekma, ampak zgolj mučenje, zato sem odstopil. »

Kakšna je bila vročina ?

»Zjutraj nas je dobro prepihalo in me je v vodi celo zeblo, tako kot tudi ostale tekmovalce, s katerimi sem govoril, nato pa je že ob 10 uri zjutraj sonce grelo na 30 stopinj celzija. Načeloma to niso pogoji, ki bi mi povzročali preveč težav.«

Kako je sedaj s tvojim počutjem ?

»Po tekmi sem odšel takoj domov in vzel tableto, kar naredim zelo redko, in sem cel dan prespal. Komaj zvečer sem v sebe spravil nekaj lahke hrane in ponovno veliko spal. Včeraj pa sem se zbudil z veliko boljšim počutjem in tudi apetit se mi je povrnil. Vendar tudi če bi bila tekma danes, je ne bi zmogel opraviti tako, kot sem sposoben. Kaj je šlo narobe, še raziskujem, verjetno nekaj ni bilo v redu z večerjo, ki sem jo pojedel v piceriji. Na žalost ne morem ničesar spremeniti, mi je pa zelo hudo, da sem prišel tako daleč in nisem mogel opraviti dobrega nastopa.«