Slovenska triatlonska legenda, 58-letni Igor Kogoj, je eden izmed generacije triatloncev (Kregar, Nakrst, Velepec itd.), ki so orali ledino s svojimi uspehi v triatlonskih vodah v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bila ustanovljena Triatlonska zveza Slovenije.

Kaj danes počne Igor, ki  še vedno pridno trenira in skrbi za svojo kondicijo, smo izvedeli v kratkem pogovoru.

Igor, po dolgi karieri si zadnja leta tudi funkcionar. V kakšni vlogi ?

»Sem predsednik kluba 3K Šport iz Ljubljane in glavni trener. Poleg mene so še 4 trenerke, ki trenirajo plavanje katerega treniramo na Kodeljevem.«

Kdaj je začel vaš klub delovati?

»Zametki delovanja kluba segajo štirinajst let nazaj, ko smo začeli s plavalno skupino v jesenskem času. Začeli smo dosti spontano, brez načrta, kaj bo iz tega nastalo. Nastali smo nekje iz potrebe rekreativcev, ki so do prišli do mene in so želeli bolj organizirano plavati. Po nekaj mesecih se je pokazala potreba po skupnem teku in na spomlad smo začeli s tekaškim delom. To je bila skupina 10-15 ljudi, na katerih smo začeli graditi celoten triatlon.«

Vendar ste bili takrat člani drugega kluba, kajne ?

»Prve tri sezone smo delovali v okviru kluba Trisport iz Kamnika. Potem pa smo toliko zrasli, da smo ustanovili svoj klub 3K Šport. Od tega je že enajst let. Ideja kluba je bila, da sledi potrebam ljudi. Nikoli nismo uspeli postaviti celotne triatlonske piramide.«

Zakaj ?

»Na začetku smo sicer imeli to idejo, ampak zaradi pomanjkanja strokovnega kadra do tega ni prišlo. Od vsega začetka smo bili usmerjeni v Ironman distanco.«

S tem zelo izstopate v Sloveniji, saj ste edini tak klub.

»Tako je. Najprej smo začeli s plavanjem, nadaljevali s tekom, potem je sledilo kolo. Tako smo počasi oblikovali celoten program triatlona. Jaz sem glavni trener in v glavnem pripravljamo člane na Ironman. Imamo sicer ekipo, ki hodi na krajše tekme, tudi v slovenskem pokalu smo prisotni. Naši tekmovalci so nekoliko starejši.«

 

Kaj pa mladina ?

»Člani so nad 20 let, saj mlajših nimamo, potem so tu še veterani. Iz tiste začetne skupine želje po plavanju in teku je nastala struktura rekreativcev, v kateri se giba 80-90 ljudi. V tem času smo na Ironman spravili okoli 80 slovenskih triatloncev. To je naš glavni produkt.«

Verjetno je razlika, če se pripravljaš na sprint razdaljo ali če se pripravljaš na Ironman. V čem je bistvena razlika, razen seveda v količini in v procesu treninga?

»Razlika je zelo velika. Populacija, ki prihaja v naš klub, nima interesa tekmovati celo sezono v triatlonu. Naši tekmovalci naredijo tri do štiri tekme na leto. Mi se ukvarjamo s triatlonom, imamo pa tudi močno tekaško skupino, ki hodi po največjih maratonih po svetu. To so rekreativci, starejši od 30 let, ki jim ta vrhunski tekmovalni cilj ni tako velik izziv. Ampak se v glavnem skoncentrirajo na teh nekaj pol Ironmanov, Ironmanov ter maratonov skozi celo sezono.«

Igor, kako gledaš na razvoj triatlona v zadnjih 25-ih letih ?

»No, jaz bi komentiral predvsem daljše razdalje. Če gledam število Ironmanov, vidim, da se v zadnjih letih upočasnjuje in v zadnjem letu stagnira. Imamo tudi evidenco na naši spletni strani ter imamo med 100-110 nastopov Slovencev vsako leto na Ironmanu. Ta številka je v zadnjih desetih letih rasla.«

Kaj pa za vnaprej ?

»Mislim, da neke velike rasti ne bo, saj se v zadnjih treh letih kaže trend ustaljevanja. Nekateri govorijo o povečevanju števila Ironman tekmovalcev, ampak mislim da je 100 – 110 nastopov letno iz Slovenije kar optimalna številka. Mislim, da se to število ne bo več bistveno povečevalo.«

Ali misliš, da bo 70.3 Ironman v Kopru, ki bo zdaj tri leta zaporedoma, še povečal zanimanje? Po mojih podatkih se je sedaj kar nekaj ljudi odločilo, da bo šlo prvič na polovičko.

»Ironman praznuje 40 let. Leta 1989 smo bili prvi Slovenci, takrat še Jugoslovani, na Ironmanu na Havajih. Torej 10 let po začetku razvoja Ironmana. Kot organizatorji se šele po treh desetletjih priključujemo zraven. Tu lahko rečem, da smo kar zamudili nekaj časa. Jaz poznam gibanja v drugih državah in kjerkoli je domača tekma, sproži večje zanimanje javnosti in tekmovalcev.«

 

 

Očitno bo tudi v Sloveniji tako.

»Jaz sem prepričan, da bo pri nas tudi tako in res upam, da bomo mi vsi znali to izkoristiti. Upam, da se bomo odzvali v velikem številu, odprtih rok, sprejeli to, kar je za nas tekmovalce in trenerje darilo.«

Koliko triatlonskih licenc imate v triatlonskem klubu 3K Šport ?

»Na leto dobimo 30-35 licenc. Večina naših licenc se uporablja za tekme na mednarodnih tekmah.«

Od leta 2007 obstaja klub 3K Šport iz Ljubljane, kar je zdaj že enajsto leto. Kje vidiš razvoj kluba 3K Šport v prihodnje? Ali je to bistvo, kar zdaj počnete in boste delali samo na tem, torej da boste imeli v prihodnje več članov?

»Mislim, da ne vidim večjega potenciala, da bi se Ironman množično še povečeval. Ostali bomo na teh številkah. Klub 3K Šport je vedno težil k temu, da ponuja raznolike programe. Če gledam naše tekmovalno leto, začnemo z pripravami smučarskega teka v januarju. Konec februarja imamo kolesarske priprave, v Medulinu imamo za prvomajske praznike treniški kamp. Potem sledijo podaljšani kolesarski vikendi v maju, kolesarske počitnice v juliju, imamo pa tudi priprave za Ljubljanski maraton.«

Torej skupaj preživljate veliko prostega časa ?

»Tako je. Poleg vsakodnevnih programov, ki potekajo, imamo velik poudarek na programih, ki se dogajajo v počitnicah in v prostih dneh. Tako da naši člani skupaj planiramo in preživljamo skupne počitnice. To pri nas zelo poudarjamo.«

Imaš kakšne osebne plane za leto 2018?

»Pred dvema letoma sem se odločil in šel po 16-letni pavzi na Ironman ter bil dokaj uspešen. Ker sem se kvalificiral za SP, sem pred dvema letoma nastopil na Havajih in takrat odstopil. Razlog je bil, da se si zadal previsoke cilje. V trenutku odstopa sem v svoji kategoriji vodil, ampak se ni izšlo. Takrat sem mogoče še razmišljal, da ko prestopim v naslednjo starostno kategorijo, da morda ponovno poizkusim.«

Torej se še nisi odločil.

»Vidim, da ta želja počasi ugaša. V preteklih letih sem vseeno obdržal stik in šel vsako leto na polovični Ironman, kaj več pa ne.«

 

Kateri je tvoj najboljši čas na ironmanu?

»8:33. Moj rekord v Sloveniji in v age grupi je zdržal na Havajih več kot 20 let. Predlani ga je David Pleše kot prvi in edini izboljšal.«

Zelo popularni so zadnje čase tudi tako imenovani treningi na daljavo.

»Kar se tiče treningov na daljavo…poleg tega, da mi organiziramo vse te programe v Ljubljani in vse te priprave po raznih lokacijah, se je v zadnjih letih, glede na možnosti dosti razširil in postal zelo popularen način treninga, ki poteka online. Jaz sem certificiran Ironman trener in sem naredil usposabljanje. V klubu je močan porast interesa, da se pripravlja plane in trenira online, torej treninge na daljavo. To je zelo spremenilo treninge in udeležba je zdaj na tekih zelo manjša, fizično se je pa zelo povečalo število ljudi, ki trenirajo online.«