Ljubljana, 24. marec 2017

V Mariboru rojeni 23-letni Matija Meden, ki živi v Rušah, je eden najbolj perspektivnih slovenskih triatloncev. Uspešno združuje naporen študij strojništva in triatlonske treninge. »Lani mi je bilo lažje, saj nisem imel toliko obveznosti na fakulteti. Lahko sem treniral tudi 30 ur na teden. Sedaj to ne gre in uspem sestaviti kvečjemu 22 ali 23 ur treninga na teden,« razlaga mladi Meden. Ob tem se zaveda, da ima še veliko rezerve in da je njegova kariera praktično šele na začetku.

Kdaj si prvič slišal za triatlon?

»Najprej sem treniral plavanje v PK Branik v Mariboru. Nameraval sem plavati do gimnazije, pa je začel vmes moj oče trenirati triatlon. Preko njega sem začel spoznavati ta šport, ko sem z njim hodil na tekme po Sloveniji. Poleg plavanja sem šel včasih na kakšen super šprint, za vikend sem šel na kolo. Triatlon sem začel resno trenirati šele v drugem letniku gimnazije.«

Kaj to pomeni? Koliko ur treninga si imel na teden?

»Takrat sem imel na teden šest plavalnih treningov, tri kolesarske in štiri tekaške treninge. To so bili krajši treningi, ki so bili odvisni o časa, ki sem ga imel. Tako se je začelo.«

Potem si najbrž začel hoditi na tekme v Sloveniji in v tujini?

»V drugem letniku gimnazije, leta 2009, sem začel hodit na evropske pokale. Takrat sem začel resno trenirati, ker sem prišel v reprezentanco.«

Kakšni so bili kaj tvoji rezultati? Si videl preskok glede na slovenske in evropske tekme?

»Ja, ta preskok se takoj opazi.V Sloveniji si, če si dovolj dober, z dobrim plavanjem sam v ospredju, potem si sam na kolesu in sam tečeš. Jaz to nikoli nisem bil, ker so me vedno ujeli. Na evropskih tekmah pa je to pomenilo, da si bil z dobrim plavanjem v prvi skupini in tam te skupina za teboj ni mogla ujeti. Tudi pri tekmovalcih je velika razlika. To je bil res velik preskok. Že sam nivo dirkanja je drugačen. To je bila zame velika motivacija za nadaljnje treniranje. Mislim, da je cilj vsakega, da pride na tekme v tujino in da vidi, kje je s formo, ker je konkurenca boljša kot doma.«

Kateri so tvoji najbolj odmevni rezultati?

»Lani septembra sem na ETU v Evropskem prvenstvu v polovičnem Ironmanu – Challenge Walchsee, dosegel šesto mesto s časom 3:57:14. Vedel sem, da sem dober, ker sem res veliko treniral. In potem se je izkazalo, da sem bil za en razred višje, kot sem pričakoval.«

Ta rezultat je res odličen. Si lani prvič pomislil, da bi lahko naredil še kaj več v triatlonu?

»Da. Lani sem celo leto posvetil samo treningu, nisem imel fakultete in drugih obveznosti. Od konca novembra dalje sem samo treniral. Mislim, da je s treningom vse možno, vem pa, da mi bolj ležijo daljše razdalje. Nimam hitrosti na teku. Mislim, da bi lahko prišel pri teku na 10 km na olimpiku na čas 31 minut. Dvomim pa, da bi bil konkurenčen na OI v olimpik triatlonu, kjer moraš teči pod 30 minutami tistih 10 kilometrov. Pri daljših razdaljah je malo nižja hitrost, in to bom lahko natreniral.«

Slovenija ima štiri fantastične dolgoprogaše. So oni tvoji vzorniki?

»Lani sem dosti treniral z Jarotom Kovačičem in on mi je veliko pomagal. December, februar in pol marca smo bili v Makarski. Bili smo skupaj tudi na polovički v Dubaju konec januarja 2016. Tam sem bil na štirinajstem mestu, s časom 3:57:03. To je bila moja prva tekma v pro kategoriji. Malce je bilo krajše plavanje saj so skrajšali tekmo zaradi valov, zato ne morem primerjati EP in Dubaj, ker so bili drugi pogoji. Potem sem formo še dvignil. Lani oktobra sem bil na polovički v Franciji, na tekmi Natureman, v Les Salles sur Verdon, kjer sem bil šesti s časom 4:16:45. Tam je bila izjemno težka proga, klanci gor in dol in to je bila zame najtežja dirka.«

Videl si, da lahko dosežeš odličen rezultat. Kakšen je tvoj plan za vnaprej?

»Naslednje leto končam fakulteto in bi rad eno leto delal na rezultatih, da vidim, kaj se da tu še narediti. Lani sem treniral do 30 ur na teden, letos pa treniram okoli 23 ur na teden, ker imam toliko obveznosti na fakulteti.«

Katera bo tvoja letošnja glavna tekma? Kateri so tvoji glavni cilji?

»EP mi je letos prekmalu, nekje junija, in se ne bom uspel pripraviti, saj bom takrat delal diplomo na Fakulteti za strojništvo. Razmišljam, da bi si našel kakšno močno tekmo konec avgusta ali septembra.«

Ti je mogoče izziv Ironman?

»Zaenkrat še ne. Polovičko nameravam dvigniti še na malo višji nivo. Predvsem kolo me malce zavira na teh dolgih razdaljah. Ne pravim, da sem slab, ampak nisem pa s kolesom na nivoju svojih tekaških in plavalnih rezultatov.«

Triatlon je v Sloveniji v razvoju in v vzponu. Čeprav Slovenija nima takih pogojev kot tujina, se pa očitno da narediti dobre rezultate…

»Vse se da. S trdim delom in če se res osredotočen, se vse doseže. Hrvaško, kjer so dobri pogoji, imamo blizu. Tudi v Mariboru imamo super pogoje. Ne sicer čez zimo, ampak imamo olimpijski bazen, tekaški stadion, za kolo so super proge. Trenira me oče Sašo Meden, ki je pred nekaj leti nehal tekmovati in je imel dobre rezultate. Na EP je bil v age grupi dvakrat na tretjem mestu. Veliko sem treniral z Jarotom, z Avstrijci…vse se da skombinirati.«

Imaš kakšna pričakovanja od TZS ?

»Upam, da bodo namenili nekaj sredstev za priprave. Torej da bi se uvedle spet kakšne skupne priprave najboljših triatloncev. Ponavadi smo hodili skupaj v Medulin. Sicer samo za kakšen teden, ampak tudi to je dovolj, da se vidiš s sotekmovalci po daljšem času.«

Imaš kakšnega tujega vzornika?

»Da, moj vzornik je Nemec Jan Frodeno. On je najboljši, ikona. Če mene vprašate, je zame on tekmovalec, ki se je znal najbolje iztržiti. On je najbolj prepoznaven, najboljši triatlonec in je tudi dvignil, predvsem Ironman, na neki nov nivo, vsaj kar se marketinga tiče. Pojavlja se v reklamah, kar je dobro za vse nas, ki se trudimo uspeti v triatlonu.«