Ljubljana, 7. marec 2017

Po uspešnem mandatu, ki ga je med drugim zaznamoval tudi dvakratni zgodovinski nastop najboljše slovenske triatlonke, 36-letne Ljubljančanke Mateje Šimic, na Olimpijskih igrah v Londonu in v Riu, se z mesta predsednika Triatlonske zveze Slovenije poslavlja 56-letni Mojmir Ocvirk.

Kot pravi, je s svojim in z delom ožje ekipe zadovoljen, saj so se v zadnjih letih naredili veliki premiki v slovenskem triatlonu, ki bodo vidni šele čez nekaj let.

Kdaj si nastopil mandat predsednika?

»Od mojega nastopa kot predsednika TZS mineva šesto leto. Za menoj in za mojimi najožjimi sodelavci je pol enega in en cel mandat.«

S kakšnimi pričakovanji si šel v to? Si zadovoljen z zgodovinskim uspehom Mateje Šimic in z razvojem triatlona v letih tvojega mandata?

»Šel sem v to zgodbo zato, ker mi je bil šport preprosto všeč. Nisem imel niti pregleda nad tem,  kakšna je zveza v organizacijskem smislu. Na prigovarjanje znancev in prijateljev, ki so takrat že bili znotraj zveze, sem šel v to. Mislim, da je bil v teh dveh mandatih ključen dogovor z Matejo Šimic, da se kvalificira na OI. To je bilo med letom 2010 – 2012, pred kvalifikacijami za OI v Londonu. Z realizacijo tega dogovora se je v triatlonu vse spremenilo. Takrat je ob Mateji ključno vlogo odigral tudi takratni sekretar, ki je z njo prišel do mene, da smo to odločitev sprejeli skupaj. »

Ste se pravilno odločili ?

»Seveda. Njena kariera se je iz mojega zornega kota in iz kota TZS razvijala v dveh relativno drugačnih odnosih zveze do nje. Najprej je bilo to prvo obdobje oziroma prve kvalifikacije za OI v Londonu, ki  so bile zelo neorganizirane. Šimičeva je morala to zelo na hitro narediti. To je eden izmed redkih dosežkov na svetu, saj je Mateja uvrstitev na OI dobesedno dosegla v enem letu.«

Kaj pa tako imenovano njeno drugo obdobje ?

»Drugo obdobje je bilo čisto drugačno. Predvsem zato, ker je morala zveza sprejeti drugačne organizacijske poteze. Odločili smo se, da se bo organizirala ekipa Mateje Šimic. To je bilo za samo zvezo precej travmatično. Ljudje so se morali navaditi, da ima lahko nekdo, ki je izjemen talent in je edini v Sloveniji, ki lahko doseže take rezultate, svojo ekipo, svoje finance. In so se navadili. To obdobje se je končalo z njeno drugo uvrstitvijo na OI in z zelo odmevnim nastopom.«

Kako ključen je bil njen uspeh za prepoznavnost triatlona ?

»Mateja Šimic je za triatlon, predvsem za elitni triatlon v Sloveniji, ključnega pomena. To je bila ključna prelomnica, da se je triatlon uvrstil na zemljevid športov v Sloveniji. Moramo se zavedati, da smo lahko nezadovoljni s tem, kako se medijsko triatlon pokriva v Sloveniji. Ampak, ko sem prišel, se sploh ni pokrival, ljudje sploh niso vedeli, da obstaja.«

Kako to, da na Triatlonski zvezi še ni rešeno vprašanje selektorja ?

»Vprašanje selektorja reprezentance je seveda pereče vprašanje. To govori tudi o tem, kako bi se v bodoče morali odnosi  znotraj zveze organizirati. Ne gre za to, kdo je imel prav in ali je selektor  v redu ali ne. Bistvo je, da se mi nismo mogli dogovoriti med seboj, da bi selektorja sploh imeli. To govori vse o tem, da ima zveza še kar nekaj rezerve za delo v prihodnje. Govori o tem, da so interesi premočni, da bi imeli resnega, vplivnega selektorja. Vem, da so bili kandidati, ki so bili izjemni, kot recimo Uroš Velepec, in ki bi lahko reprezentančni voz potegnil naprej. Pa je bil velik odpor znotraj zveze, da bi takega selektorja imenovali. In zdi se mi zdi za razvoj ključno, da bi v bodoče prebrodili ta problem. »

Na zvezi ste morali reševati (in še ni razrešen) tudi zaplet glede odnosa znanega trenerja s svojimi varovankami…

»Naslednja prelomna točka je bil seksualni škandal, ki se je zgodil v klubu. To je pomembno zato, da je popolnoma jasno, kakšne prakse v TZS niso sprejemljive, in zveza je to tudi jasno povedala. Verjamem, da je to za bodočnost zveze in na način, kako smo se ukvarjali s tem, zelo dobrodošlo.«

Zelo so se v tvojem mandatu okrepile tudi mednarodne povezave…

»Vpetost v Mednarodno triatlonsko zvezo je naslednji korak, ki je odprl nova obzorja triatlonske zveze. Ne samo zato, ker smo dobili res veliko pomoč, ampak tudi zato, ker so naši tekmovalci dobili možnost, da so hodili  na priprave in na tekme po svetu. Sprejeti so bili med elitne mladince in tekmovalce, vsakič pa sta bila zraven eden ali dva naša trenerja. Je pa istočasno zelo dobro tudi za naše funkcionarje, da imajo odnose s tujimi, bolj razvitimi državami. Upam, da se bo v tej smeri stvar še nadaljevala in mislim, da je tukaj vloga bodočega predsednika ključna. »

Kako pa je s sodelovanjem z OKS ?

»Ja, to je ena zadeva, ki je šla kar mimo in mislim, da je bila kar pomembna. To je bil izbor novega predsednika Olimpijskega komiteja. Tu se je TZS opredelila in podprla Andraža Vehovarja. Zdi se mi, da mora znotraj slovenskega športa zveza imeti aktivno vlogo. Namreč, kaj se dogaja? Dogaja se, da se velike zveze povezujejo in bodo povezane vplivale na državne organe ali na Olimpijski komite zato, da bodo imele boljše pogoje. Kaj pa mi ostali, ki smo manjše zveze ? »

Misliš velike športne zveze, kot so nogomet, košarka, rokomet itd.?

»Tako je. In njihove ambicije so, da bodo pomembno vplivale na odločitve države ali Olimpijskega komiteja. To je osnovni razlog, s tem da organizirajo tudi svoje sponzorje in jih na ta način poskušajo čim bolj vpeti v svoj šport. Kaj pa ostali športi, ki niso, po njihovem mnenju, dovolj veliki, da bi bili v tej družbi ? Zato se mi zdi vpetost zveze v ta politični prostor izjemnega pomena, če hočemo, da bomo lahko tudi finančno napredovali in da bomo imeli vsaj približno enake finančne pogoje, kot jih imajo nekateri veliko športi. In je popolnoma jasno – niso se oni kar brez veze organizirali, ampak so se zato, da imajo močnejši vpliv.«

Tu verjetno ne bo šlo brez politike ?

»Verjetno. Zato bi bilo škoda, da se v naslednjem obdobju ne bi vtikali v te politične teme. Še posebej zato, ker je razvoj triatlona marsikje odvisen tudi od politike. Če mi ne bomo spremenili nek pogled na šport v smislu pogojev, kako organiziramo dogodke, bomo imeli velike težave. Če ne bomo imeli vpliva na to, da dodo naši športniki lahko zaposleni v vojski, bomo tudi imeli težave. Vprašanje je sploh zaslužka naših športnikov. Tu si lahko dober triatlonec samo, če si profesionalec. Pomembno je, pod kakšnimi pogoji bodo lahko sploh triatlonci funkcionirali.«

Po drugi strani pa TZS nima toliko denarja, kot tudi nekatere manjše zveze, da bi že za operativo in administracijo namenila več denarja…

»To niti ni potrebno, saj je prav, da se velika večina sredstev nameni za razvoj triatlona in podporo vrhunskim tekmovalcem. Vesel pa sem, da smo uspeli na TZS zbrati toliko denarja, da smo ga lahko namenili trem osebam, ki so odlično opravile svoje delo in dvignili na svojih področjih zadeve na višji nivo. Tu mislim na zelo dobro opravljeno delo sekretarja, vodje mladinske šole triatlona in za predstavnika za stike z mediji in marketing.«

Denarja nimamo toliko tudi zato, ker smo medijsko še dokaj neprepoznaven šport. Za ostalimi zvezami, ki delajo z mediji že nekaj 10 let, kar krepko zaostajamo…

»No, pa vendarle mislim, da se premika, in da je bil narejen korak naprej na tem področju. Da se je triatlon vendarle velilko več pojavljal v medijih. Nič ne gre čez noč, ampak če si ves čas prisoten v medijih, če se pojavljaš na Olimpijskih igrah in imaš kakšen prenos po tv itd., si seveda še kako močno v igri. Je pa potrebno tu še marsikaj narediti. »

V šestih letih je bil narejen velik napredek. Bi bil zadovoljen, če bi se podoben napredek zgodil v naslednjih šestih letih? Ali je to nerealno pričakovati?

»Mislim, da je napredek realen zaradi zadev, za katere mislim, da se jih da zelo enostavno izboljšati. Najprej je tu vprašanje dogodkov. Tu ne gre samo za to, da bi želeli, da so dogodki bolje organizirani. To je le en del. Bistvo je to, da so dogodki finančna podlaga za klube, ki se resno ukvarjajo z mladino in s tekmovalnim športom. Vprašanje je, kako bo v bodoče zveza podeljevala tekme, kako se bo organizirala v smislu podeljevanja, v smislu organizacije teh dogodkov. Zveza bi tudi morala izobraževati klube, da bodo dogodki bolje organizirani, da bo več ljudi, tako da bomo medijsko tudi bolj prepoznavni.«

Potem bo več denarja za klube in za razvoj ?

»In ne samo to, pozabljamo tudi na triatlonske licence, ki vendarle rastejo vsako leto in so prihodek TZS. Za prihodnost in večje mednarodne tekme pa bo seveda pomembna sprememba zakonodaje pri zaporah cest. To je odvisno od nekaterih dovoljenj, ki jih daje država in jih ne moremo dobiti – s tem smo nekonkurenčni z ostalimi državami okrog nas. In kako bomo vplivali na to, da bodo triatlonski dogodki postali turistični proizvod. Vse to so vprašanja, ki jih je potrebno razrešiti, da naredimo še korak naprej v prepoznavnost triatlona v Sloveniji.«

Kako vidiš razvoj klubov v prihodnje ? Oni so vendarle valilnica talentov najboljših slovenskih talentov in triatloncev…

»Seveda, naslednje vprašanje, ki se mi zdi ključno, je razvoj klubov. Ne mislim na to, da bi zveza nekaj dajala klubom, da bi bolje delali. Mislim, da tisto, kar bi zveza morala maksimalno narediti, je moja pobuda, da bi imela izobraževanje funkcionarjev na evropski ravni. Da bodo sposobni videti, da se da s klubom toliko in toliko zaslužiti, da se splača imeti otroški tekmovalni program in še dogodke. Istočasno to pomeni, da v lokalni skupnosti ostanejo prepoznavni. Da vidijo, kako bi se povezali s šolami, da bi postal triatlon prepoznaven.«

Verjetno bi veljalo še več pozornosti nameniti mladim ?

»V naslednjem obdobju bodo ključne točke, kako usposobiti klube za povezovanje z vsemi možnimi inštitucijami v Sloveniji. To pomeni, da se položaj triatlona še izboljša tako za povezovanje s šolskim sistemom in za povezovanje z ostalimi športnimi zvezami. Pomembno je povezovanje s študentsko zvezo in eden izmed ciljev, ki je tudi realen, je ta, da bi triatlon postal študentski šport, ker ima vse atribute in imidž, da bi vse to lahko tudi bil. Otroci se ne ukvarjajo več toliko s športom in zato imamo tudi več problemov med mladimi.«