Sedemintridesetletni Krčan Rok Bizjak, glavni trener in sekretar v TK Olimpija, je bil na zadnji seji Upravnega odbora TZS potrjen kot nov član Programsko-strokovnega sveta TZS (poleg njega je bila kot nova članica potrjena tudi Neža Majdič iz TK Logatec).

Od prej so člani Klemen Laurenčak, Aleš Suhadolnik in Mitja Mori (predsednik PSS).  Z Rokom smo opravili krajši pogovor o tem, kako si predstavlja delo v PSS v tem mandatu vodstva TZS.

Rok, katero trenersko izobrazbo imaš ?

»Sem profesor športne vzgoje, kondicijski trener ter vaditelj triatlona.«

Že pred časom si izkazal zanimanje, da postaneš član PSS. Kako to ?

»Programsko strokovni svet TZS se mi zdi najpomembnejši organ za triatlonsko stroko pri nas. S svojim strokovnim znanjem, ki sem ga pridobil doslej, menim, da lahko pomagam na tem področju triatlona v Sloveniji. Zato sem vesel, da me je UO TZS potem, ko se je odločil razširiti PSS iz treh na pet članov, povabil k sodelovanju.«

Kakšna bo tvoja vloga ?

»O tem se konkretno še nismo pogovarjali. Potrditev se je na Upravnem odboru TZS zgodila tik pred božično-novoletni prazniki, zato je za zdaj vse skupaj mirovalo. Pričakujem pa, da bomo s konkretnim delom začeli že ta mesec.«

Zakaj je po tvojem mnenju vloga PSS tako pomembna za razvoj triatlona v Sloveniji ?

»Zato, ker so v njem člani, ki imajo strokovno znanje iz triatlona in so praktično možgani te zveze. Člani imajo vizijo o tem, v katero smer z vidika stroke mora iti slovenski triatlon. Seveda pa te odločitve potem potrjuje UO TZS.«

Kljub vidnemu napredku in večjemu številu odličnih atletov pa verjetno PSS ve, kateri so ključni reprezentanti, kajne ?

»V bistvu je to res. Na nek način vemo, na koga med reprezentanti lahko računamo, da bo posegal po visokih uvrstitvah na tekmah svetovnega ranga. Po drugi strani pa izbira reprezentantov ni edina pomembna naloga PSS, pomemben je tudi razvoj stroke, kako najti mlade atlete itd.«

Ali se napredek triatlona v Sloveniji vidi tudi po tem, da imamo sedaj več kandidatov za OI 2020 v Tokiu. Zadnji dve OI je bila edini kandidat odlična Mateja Šimic.

»Seveda je to napredek. To tudi kaže na kakovostno delo v nekaterih klubih z nadarjenimi triatlonci. Omenil bi tudi uspešen projekt Dan talentov, ki poteka že nekaj let. Na nek način se nam uresničuje želja, da bi iz drugih športov, kot so plavanje ali tek, v triatlon privabili mlade in nadarjene atlete. Seveda pa sem prepričan, da imamo tukaj za prihodnost še veliko rezerve.«

Od nadarjenega atleta do vrhunskega triatlonca pa je dolga pot, kajne ?

»Seveda. Do neke mere atlet talent seveda mora imeti. Nato pa so zelo pomembne delovne navade posameznika, primerno okolje, podpora družine, da ima urejene šolske obveznosti – skratka, veliko se mora poklopiti, da lahko nekdo s čisto glavo razmišlja le o tekmah in treningih.«

Kako to doseči ?

»Predvsem mora biti nekdo, ki vse to skupaj povezuje v neko celoto. Večinoma smo trenerji tisti, ki poskušamo urediti to primerno okolje za posameznega mladega atleta in bedimo na tem, da tudi v šoli poteka vse normalno.«

Maja letos se začne kvalifikacijsko obdobje za OI v Tokiu 2020. Smo lahko optimisti, da se bo ponovila uspešna zgodba Mateje Šimic ?

»Upam, da bomo imeli tako moškega kot žensko predstavnico v Tokiu. Kmalu se pričnejo kvalifikacije. Imajo še nekaj časa za pripravo. Upam, da dobro pilijo formo in da bodo lahko tekmovali brez poškodb.«

Je pa preboj med 55 najboljših triatloncev za OI velik podvig, kajne ?

»Absolutno. Verjetno si marsikdo tega ne predstavlja, vendar je to zelo težka naloga. Kakšna je konkurenca na tekmah svetovnega ranga, vidiš šele na samih prizoriščih. Vsaka država ima veliko odličnih atletov in priti skozi to sito je velik podvig, Večina se sploh ne zaveda, kaj je pravzaprav uspelo Mateji Šimic. Zato upam, da bo v naslednjih letih dobila dostojnega naslednika ali naslednico.«