Ljubljana, 11. november 2016

Uroš Seme, 35-letni Kranjčan, se v madžarskem Tiszy-u od 8. do 13. novembra udeležuje izobraževanja za pridobitev mednarodne licence za trenerja ITU Level 2.

Kot pravi, je trener postal potem, ko se je prej vrsto let aktivno ukvarjal s plavanjem in triatlonom. Trenersko delo v triatlonu ga veseli in se v tem vidi tudi v prihodnje.

Kaj je danes potrebno, da si dober triatlonski trener?

»Ja, predvsem moraš veliko delati. To pomeni veliko izobraževanja in moraš najti neko zmerno pot med tem, kaj je preveč in kaj premalo. Kajti sedaj je toliko različnih vrst vadbe in pristopov, da moraš vadbo, intenzivnost treninga itd., prilagoditi temu, kar deluje v okolju določenega posameznika. Veliko je faktorjev. Za otroke in osnovnošolce je bolj preprosto, ker se bolj igrajo. Pri bolj ambicioznih in talentiranih atletih je pa od same regeneracije in življenjske povezanosti posameznika različno. Tu je toliko različnih faktorjev, da jih je težko naenkrat našteti.«

Pojdiva bolj podrobno. V Sloveniji je 80.000 kolesarjev in 200.000 tekačev. To je velika baza ljudi, ki se rekreira. Eni bolj resno, drugi manj. Na TZS se zelo poudarja rekreacijo, torej naj ljudje pridejo na tekme in  se rekreirajo na triatlonu. Mislim, da je ta široka baza rekreativcev  kot zaledje za razvoj triatlona pomembna. Kaj praviš?

»Se strinjam, saj je triatlon  tako mlad šport, da bi bilo graditi od baze otrok naprej za zdaj še  zelo zahtevno, čeprav delamo tudi to. Da sploh klub lahko zaživi, moraš imeti resne rekreativce, potem pa naprej deluješ. Če kdo izstopa po nadarjenosti, volji in rezultatih, to opaziš in mu prilagodiš trening. Tukaj so sredstva omejena, ne boš dobil kar tako progo na bazenu za trening. Velja zajeti čim širšo bazo rekreativcev in jih navdušiti za triatlon. Več ko bo ljudi na treningih in na tekmah, bolje bo za razvoj triatlona in iz tega lahko nastane tudi kakšen dober tekmovalec. »

Vendar nekdo vrhunski triatlonec ne postane kar čez noč, kajne ?

»Za vrhunski del pa je poleg talenta potrebno imeti tudi ostale primerne stvari, ki so pomembne za njegov razvoj. En trener je načeloma premalo, rabiš ekipo in s tem sredstva. Tu velikokrat pomaga tudi ITU z development programom. To pomeni, da dobijo dobri slovenski triatlonci možnost nastopiti na nekaj tekmah evropskega ranga, ki so finančno pokrite s strani ITU in ETU. Potem jih je na TZS lažje poslati na kakšno dodatno tekmo. Dobijo dovolj izkušnje, dozorevajo, torej ni samo preskoka iz slovenskega pokala na evropsko prvenstvo, potem pa so tam vsi prestrašeni. Preskok je velik, ker se na mednarodnih tekmah že vsi med seboj poznajo. Triatlon je v Sloveniji zelo na začetku in ima dobro perspektivo za razvoj, zato sem vesel, da sem del te zgodbe. Vsako leto je več tekmovalcev, triatlon se vzpenja in to je dobro.«

Zdaj si trener v triatlonskemu klubu Utrip. Kaj to pomeni?

»Več ali manj si deklica za vse. Treningi, priprave, organizacija, izdaja računov za vadbe, da se vse optimizira, nato promocija… skratka, vse od A do Ž. Trener se prilagaja vsakemu posamezniku. Izziv je narediti nekoga dobrega, recimo iz nič v dobrega rekreativca. Ali pa iz nekoga, ki kaže nekaj talenta pri 20-ih letih, dobrega atleta. Letos sem vsaj enemu nadarjenemu triatloncu pokazal, da se da. V klubu Utrip nas je sicer, skupaj z rekreativci vred, 40 članov.«

Kaj pričakuješ na izobraževanju v Tiszy-u na Madžarskem?

»Predvsem dodatne informacije o testiranjih, saj imamo predavanja in praktično delo. Pri plavanju sem dobil nalogo, da moram v 15-ih minutah iz kravla izpeljati najlažje možnosti stopnjevanje, nato na  kolesu, kako naučiti posameznika skupinsko vožnjo, kako pravilno izvesti postopek tekaškega ogrevanja itd. Ko končam seminar,  imam še dodatno nalogo, preden dobimo naziv trenerja Level 2. Tudi znotraj seminarja imamo naloge, kar me zelo veseli. Vsekakor mi bo to pri mojem delu v prihodnje zelo pomagalo, saj imam ambicijo delati v triatlonu še naprej.«