Štiriinštiridesetletni Ljubljančan Matjaž Zupan je od marca letos član UO TZS, med triatlonsko srenjo pa je znan kot dolgoletni triatlonski navdušenec in uspešni funkcionar, sodnik, delegat in predsednik TK Ljubljana. Njegova glavna zadolženost v okviru novega UO TZS je, da skrbi za področje sodniške organizacije.
Matjaž, kaj to pravzaprav pomeni ?
»To pomeni, da skupaj z Mitjo Dečmanom, ki je član nadzornega odbora TZS, usmerjava delo sodnikov. Leta 2000 smo iz nič ustanovili sodniško organizacijo, praktično smo jo postavili na noge, začeli smo tudi s prvimi sodniškimi seminarji itd. Vmes sem bil nekaj časa odsoten in takrat je Mitja Dečman opravljal celotno delo v zvezi s sodniki. To odlično opravlja tudi sedaj. So me pa vseskozi glede sodnikov nekatere zadeve motile.«
Katere pa ?
»Predvsem to, da nas je odločno premalo. Tako se je že nekaj časa dogajalo, da smo imeli samo štiri ali največ pet sodnikov, ki so skoraj vsak vikend v času sezone sodili na triatlonskih tekmah. Vsi imamo namreč svoje zasebno, družinsko življenje, zato recimo jaz vsak vikend triatlonskih tekem ne morem soditi. Vesel sem, da ima za te zadeve Mitja Dečman več časa. Po drugi strani pa bi si želel, da bi bilo v Sloveniji več odgovornih sodnikov triatlona.«
V kakšnem smislu ?
»Da bi imeli recimo pravi pristop do svojega dela. Za mene je recimo odgovorni sodnik tisti, ki takrat, ko obleče sodniški dres, dosledno upošteva tudi pravila. Torej da ustavi tekmovalca, če dela kaj narobe, da ga pošlje v »penalty box«, če naredi napako itd.«
Ampak iz lastnih izkušenj vem, da je večina sodnikov strogih.
»Se strinjam, Smo bili pa tudi priča primerom, da če sodnik kakšnega tekmovalca pozna ali ga le-ta pošlje v »tri krasne«, ga potem spusti naprej. Torej sodniki v triatlonu bodo morali biti dosledni pri svojem delu, in potem bo tistih, ki vseskozi iščejo kakšne napake, manj.«
Koliko pa je sploh delegatov in sodnikov ?
»No, z Mitjo sva letos hotela povečati predvsem število delegatov, saj sva recimo midva delegata na vseh tekmah. Zato sem tudi lani na sodniškem seminarju prosil, naj se še kdo javi za delegata. Nekaj se jih je javilo. Res pa je, da želiva z Dečmanom najprej preveriti, ali je kdo zanesljiv sodnik, potem pa ima seveda tudi možnost, da postane delegat.«
In kaj se je zgodilo ?
»No, nekateri so ugotovili, da vloga delegata ni tako enostavna, kot se je zdela na prvi pogled. Delegat mora pravzaprav opraviti pregled tekme – torej pregledati progo in če je kaj narobe, na to opozoriti organizatorja. Kljub temu je danes na nekaterih tekmah še vedno problem, saj nekateri organizatorji tekem vse skupaj jemljejo prelahko.«
Kaj je pri tem bistveno ?
»Vsak organizator bi se moral najprej postaviti v vlogo tekmovalca in pregledati celotno progo – torej od označb, varnosti, menjalnega prostora itd. In če bo njemu vse jasno in pregledno, je velika verjetnost, da bo tekma potekala brez zapletov.«
Delegat mora v bistvu razumeti celotno tekmo ?
»Tako je, vedeti mora vse od A do Ž. In kar je najbolj zanimivo, večina tekmovalcev pričakuje od mene ali Mitje, da v primeru, če gre kaj narobe, najdeva rešitev za zaplet. Zato ima po mojem mnenju delegat največjo odgovornost na tekmi, saj je v primeru problemov on tisti, ki mora posredovati skupaj s sodnikom in z organizatorjem tekme.«
Koliko je teh zapletov ?
»Žal so skoraj na vsaki tekmi, seveda pa se podobno dogaja tudi na triatlonskih tekmah v tujini. Razlika je le v tem, da na tujih tekmah triatlonci ne delajo takih težav kot v Sloveniji.«
Ja, zanimivo je že to, da se brifingov v Sloveniji, kjer se dajejo navodila pred samim začetkom tekme, udeležuje premalo tekmovalcev.
»Ja, to je res fascinantno. Brifingov se večina ne udeležuje, saj razmišlja v stilu »vsi vse vemo in znamo.« Potem pa prihajajo triatlonci eden za drugim in sprašujejo – kje se pa teče, kje je vhod v menjalni prostor, koliko je krogov kolesa in teka itd. Vse skupaj pa je ob razpisu tekem mogoče prebrati že na spletni strani organizatorja, prav tako pa tudi na oglasni deski na samem dogodku.«
Torej je čas za vprašanja na samem brifingu ?
»Da, in tam imava z Mitjo čas, da odgovarjava, ne pa da naju kasneje vsi nesrečno iščejo, ker naju ne morejo dobiti oziroma niti nimava več časa, ker se ukvarjava z drugimi zadevami. Tekmovalci se bodo morali navaditi, da bodo pozorno prebrali razpise tekem, pogledali zemljevide plavalnega, kolesarskega in tekaškega dela, pa bodo razumeli bistveno več kot do sedaj. Kar pa jim ne bo jasno, pa bodo seveda izvedeli na brifingu.«
V tem primeru bo verjetno tudi manj zapletov.
»Predvsem sama tekma bo potekala lepše in v bolj sproščenem vzdušju. Obenem pa bodo sodniki in delegat več energije in pozornosti usmerili na druga področja.«
Kakšen je pogoj, da postaneš sodnik triatlona v Sloveniji ?
»Pogoj je polnoletnost, dokončana srednja šola itd., torej podobni pogoji kot za trenerje. Sodnikov nas je za zdaj približno 25. Veliko smo delali na tem, da bi vsi organizatorji tekem imeli svoje domače sodnike, saj bi si pri tem precej zmanjšali predvsem potne stroške. Pravila so napisana tako, da mora samo tehnični delegat priti od drugod, sodniki pa so lahko iz istega kluba kot organizator. Največ sodnikov smo potrebovali na tekmi za evropski mladinski pokal na Bledu, ki pa smo jo s strani sodniške službe vzorno izpeljali.«
Kdo rešuje pritožbe atletov po tekmi ?
»Za reševanje pritožb s strani atletov so zadolženi delegat, glavni sodnik in organizator tekme.«
In kakšne so tipične pritožbe na slovenskih triatlonih ?
»Ja, zelo različne – od merjenja časa, zavetrja, slabo označene in nepregledne proge itd. Pritožbe poskušam običajno rešiti že pred tem, preden so napisane in uradno vložene, torej se pogovoriti s tekmovalcem ter ga pomiriti. Na srečo smo veliko takih primerov že na začetku uspešno rešili, čeprav menim, da problem tiči drugje.«
Kje ?
»Na triatlonskih tekmah je predvsem med rekreativci prisotna prevelika tekmovalnost. Večina pritožb namreč pride iz tako imenovane skupine age group. V prihodnje bomo morali kulturo tekmovalcev in fair play dvigniti na višji nivo, pa bo teh primerov vse manj.«
Triatlon v Sloveniji se razvija na vseh področjih -organiziranost zveze, večje število otrok, več je dobrih tekem, kakovostnih triatloncev itd. Kako si zadovoljen z razvojem sodniške organizacije ?
»Sem, čeprav se mi zdi, da bomo morali biti v prihodnje še boljši. Pojavljale pa so se tudi ideje, da bi sodniško organizacijo ločili od TZS in bi delovala povsem samostojno. Za to idejo nisem ravno prepričan, da je dobra. Svež je še nedavni primer iz Košarkaške zveze Slovenije, ko zaradi stavke sodnikov kar nekaj tekem sploh niso mogli izvesti. Gre za recimo problem, ki ga je imela zelo velika panožna zveza, medtem ko smo po mojem mnenju na TZS še premajhni, da bi to dvoje ločili.«
Kakšen pa je veljavni cenik za sodnike in delegate na tekmah TZS ?
»Vsak sodnik dobi plačano dnevnico (22-23 evrov), plus potne stroške za prevožene kilometre na tekmo in nazaj. Enak znesek stane organizatorja tudi delegat tekme, čeprav menim, da bi glede na stopnjo odgovornosti, ki jo nosi delegat, moral dobiti večje plačilo. Zavedam pa se, da so to stroški, ki za organizatorje tekem niso majhni, zato tudi spodbujamo klube, da čim več njihovih članov opravi tečaj za sodnike.«
