Ljubljana, 5. januar 2017

Osemintridesetletni Kranjčan Tomaž Lučovnik kot sekretar TZS uspešno končuje svoj mandat, saj je kljub nemalokrat zahtevnim okoliščinam barko TZS, ob pomoči predsednika TZS Mojmirja Ocvirka in ostalih vodstvenih delavcev TZS, varno pripeljal v »pristan« do volilne skupščine TZS, ki bo marca letos.

Kot sam ocenjuje, so na TZS obenem prestali turbulentno in uspešno obdobje – mnogo zadev so uspeli premakniti na bolje, čaka pa jih še veliko dela. »Ravno sedaj, ko se pogovarjava, mineva dve leti, odkar sem prevzel vlogo sekretarja na TZS.  Pred tem pa sem imel kratek čas uvajanje v delo s prejšnjim sekretarjem,« je uvodoma povedal Lučovnik.

Tomaž, če primerjaš stanje takrat, ko si začel delati kot sekretar na TZS in danes. Kakšne cilje si imel in ali si zadovoljen z rezultati?

»Prvo leto je bilo predvsem učenje. Predajo poslov smo naredili na bolj leteči način, saj je prejšnji sekretar zelo na hitro odšel in sem bil kar »vržen v vodo.« Zelo so mi pomagali Mojmir Ocvirk, Miloš Petelin in Mitja Mori. Zelo hitro sem tako osvojil strukturne zadeve, ki so potrebne, da zveza funkcionira – torej od poslovnega vodenja naprej, raznih razpisov, organizacije tekmovanj itd. Dve leti, odkar sem tu, pa do sedaj je bilo veliko izzivov. Še zdaleč pa to ni limit – zveza lahko v prihodnje naredi še korak ali dva naprej.»

Torej so bili izzivi že na začetku mandata?

»Res je, saj smo se znašli v nekem turbulentnem obdobju nerazčiščenih situacij, vezanih predvsem na takratno vlogo selektorja in z nezadovoljstvom klubov. Istočasno je Mateja Šimic kot naša kandidatka za OI potrebovala malo več pozornosti. Njene priprave so se namreč nagibale v sklepni del. Bili so tudi neki pravni zapleti, ki smo jih morali rešiti. Jaz sem s svojim delom v teh dveh letih zadovoljen, saj sem se zelo veliko naučil. »

Rekel si, da TZS še zdaleč ni takšna, kot bo nekoč – razvoj je namreč povezan s kadri, s financami. Iz tega sklepam, da ima TZS še veliko možnosti za razvoj. Kje ti vidiš rezerve v obdobju naslednjih 5 do 10 let?

»Tekmovalno, torej kar se vrhunskih tekmovalcev tiče, lahko rečem, da so stvari zelo lepo zastavljene. Soočamo pa se z majhnim naborom vrhunskih triatloncev, in kot sam vidim, iz njih vlečemo maksimum. Zveza in predvsem klubi se trudijo, da talentom dajo vse možnosti za to, da nastopajo, da se uveljavljajo in da pridobivajo izkušnje. Tudi z dobrim sodelovanjem z ITU in ETU zveza veliko pridobiva. Mislim, da vedno bolje funkcionira tudi sodelovanje s klubi.«

Kaj pa poslovni vidik oziroma finance ?

»Iz poslovnega vidika je takole: večino financ dobimo iz Fundacije za šport in iz Ministrstva za šolstvo in šport. Imamo pa še prostor za sponzorje, za podjetja, ki bi ta šport podprla. To ni problem samo slovenskega triatlona, ampak na splošno tudi evropskega triatlona. Gre za specifičen in zanimiv šport, kjer dejansko gledalci tekmujejo v njem. Ne moremo primerjati triatlona z nogometom, kjer ljudje pridejo na stadion, torej vedo, kam pridejo, kupijo vstopnice itd.. V triatlonu ni vstopnic, ni (še) veliko tv prenosov. V triatlonu bo potrebno še veliko stvari urediti. Zelo pomembna postaja tako imenovana skupina Age group, ki dobiva vsaj tako moč in vpliv, kot jo imajo profesionalni tekmovalci. V tujini so namreč najbolj komercialno uspešna tekmovanja tista, ki dajo največ poudarka in pozornosti skupini Age group.«

Popularnost triatlona raste, tudi nekje po naravni poti – več je tekmovalcev, več je otrok, več je licenc itd. Samo v zadnjih dveh letih je število tekmovalnih licenc zraslo za 20%….

»Tako je, in tudi zdaj, ko zaključujemo decembrsko obdobje licenciranja, se kaže podoben trend. Približali se bomo, če ne celo presegli 700 tekmovalnih licenc za leto 2017, kar kaže na cca.  20 % rast. To kaže po mojem mnenju na zelo dobro delo v klubih, ki se predvsem ukvarjajo z otroci in znajo ta šport v pravi luči  predstaviti otrokom in staršem, ki jih pri tem podpirajo. To je zdrav šport, priložnost, da se otroci zabavajo, nekaj novega naučijo in pomerijo v nekem tekmovalnem okolju, ki pri teh mlajših generacijah, vsaj zaenkrat, ostaja čist in zabaven.«

Triatlon torej pridobiva na popularnosti tako pri najmlajših kot tudi pri najstarejših ?

»Vsekakor. To je kombinacija treh športov in vsakdo, ki si želi nekaj raznolikosti, se vidi v tem. Ni samo rast pri mladih, ampak se vidi vedno večja porast popularizacije športa triatlona tudi pri starejših. Vedno večje je zanimanje za triatlon pri uspešnih menedžerjih, ki prihajajo, malce v šali in malce zares, v »krizo« srednjih let, in si zadajo za šport triatlon. Postavijo si druge izzive, kot so neke daljše razdalje, ki jih običajno dajemo na neko listo želja, torej kot življenjski cilj, ki ga moram narediti. Triatlon je z vsemi svojimi izpeljavami neka alternativa praktično vsakemu, ki se ukvarja s športom.«

Na področju tekmovanj  in rekreacije se triatlon razvija v pravi smeri – je veliko tekem slovenskega pokala, kamor ljudje lahko pridejo tekmovat, saj to ni tekmovanje zaprtega tipa….

»Res je. Podobno je s pripravo koledarja za leto 2017, kjer se dejansko iz leta v leto učimo tudi na izkušnjah in napakah, kaj dejansko pomeni organizacija triatlonske prireditve. Smo mlad šport ne glede na velikost pojavljanja, in se dejansko vsaka tekma organizira lokalno. Tukaj pa recimo nek novi klub, ki želi organizirati tekmo, začne iz ničle in poskuša sam tekmo izpeljati na način, kolikor zmore in zna. Tudi na zvezi se vsako leto skozi koledar učimo, katere so tiste tekme, ki bi jih želeli dajati v ospredje, jih podpirati in jim dajati prednost na koledarju. In sicer so to tekme, ki ponudijo, tako najmlajšim kot tudi do najstarejšim, neko doživetje. Ne samo čip in številko, ter testenine na koncu, ampak tako konkurenco kot prisotnost najboljših tekmovalcev, neko pozitivno izkušnjo, torej sam dogodek, ki mora tekmovalcem in gledalcem ostati v spominu.«

Vsekakor je ena od prednosti TZS tudi dobro finančno poslovanje. V mnogih športnih zvezah se, na žalost, soočajo s finančnimi težavami zaradi napak iz preteklosti, z dolgovi, minusi itd. Kako uspe TZS, in to ne z velikim budžetom, ohraniti stabilno poslovanje ?

»Z racionalnim načrtovanjem za vnaprej. Dejstvo je, da je TZS  ves čas brez dolgov, vse obveznosti poravnavamo sproti do tekmovalcev in tudi do raznih dobaviteljev. Nismo potraten šport, vsaj za enkrat ne. Tudi kadrovsko je dejavnost na TZS naravnana tako, da ljudje, ki smo dnevno vpleteni v to delo, opravimo tudi veliko drugih stvari, ki niso v opisu delovnih nalog. Poleg vseh organov, torej upravnega odbora, programsko strokovnega sveta, disciplinske komisije in vseh teh uradnih komisij in sekretarja, zveza funkcionira brez redno zaposlenega kadra.«

Torej racionalnost in trdo delo, bez velike porabe denarja za administracijo na TZS…

»Dejansko z administracijo na TZS nimamo veliko  stroškov in ves denar, ki ga pridobimo, namenimo za projekte. Denar gre v razvoj raznih projektov, kot so za mlade triatlon je zabaven, gre za tekmovalce, gre za klube pri pomoči za ETU tekme najvišjega nivoja. Ta trenutek smo imeli srečo z denarnimi prilivi, ki so vezani iz teh javnih virov, tako da še vedno sledimo tekmovalcem, ki so vedno boljši. V zadnjih dveh letih je velik del poračuna šel v vrhunski šport, torej za Olimpijske igre. Zdaj bo obdobje dveh let, ko bomo sredstva lahko bolj namenjali mladim, torej tem, ki so potencialni kandidati za OI in za kakšne druge programe spodbujanja triatlona pri najmlajših. Za Tokio za OI leta 2020 nam kaže bolje, saj se kaže potencial in kandidatura za več tekmovalcev.«

To je zelo pomembno. Če slovenski triatlonci nastopajo na Olimpijskih igrah, bo tudi zveza na zemljevidu v Sloveniji in v tujini, kajne ?

»Z OI si na zemljevidu, in če si član OKS, si lahko obetaš iz njihove strani podporo v obliki informacij, financ, logistike itd. Zelo dobro je, da smo olimpijski šport, da smo pod okriljem ITU in ETU. Tu je poudarek na olimpik razdalji, ki je zanimiva za mlade in za tiste, ki imajo za cilj OI. Potem pa obstaja še cel drug svet, torej dolgi triatlon oziroma Ironman. Tu vedno bolj prihajajo v ospredje slovenski dolgoprogaši in ekstremni triatlonci. Ta del je medijsko popularen,  čeravno včasih to ni vedno 100% pozitivno. Ta ekstremni vidik morda prestraši ali malce odmika starše, da bi svoje otroke dali v triatlon. Ampak vseeno se veliko govori o triatlonu in o Kovačiču, Plešetu, Šketaku, Modicu, Kregarju itd. To medijsko odmeva, o tem se govori, in to je dobro za slovenski triatlon.«

Res je, saj mediji zadnjih 20 let največ spremljajo zimske športe in športe z žogo, ostale športe bolj malo…

»Pri medijski prepoznavnosti smo naredili korak naprej, vendar moramo tudi v tej smeri še napredovati. Čez noč ne bomo nič spremenili, sami od sebe nas sploh ne bodo prepoznali, če pa bomo tako nadaljevali, se bo tudi to počasi spremenilo. Dvomim, da bomo kdaj mainstream šport, saj ne prinašamo dovolj denarja in s tem posledično sponzorjev. Šport je denar. Sicer si tak šport ne želimo biti, želimo pa biti toliko pojavni v medijih, da bomo lahko sponzorjem, ki nam bodo zaupali pojavljanje z njihovo znamko, ponudili kaj več, kot pa samo neko ime na dresih in poimenovanje pokala. Da bomo lahko sponzorjem in partnerjem ponudili tudi to, da bodo v prihodnje medijsko izpostavljeni v pozitivni luči.«

Koliko je bil lani budžet TZS?

»Okoli 130.000 eurov. Letos bo po vsej verjetnosti manjši, ker se krčijo sredstva Fundacije za šport. Financiranje Fundacije za šport je dosti vezano na športne stave, kjer pa naj bi imeli manj vplačil in zato bo sredstev najbrž manj.«

Denar bo treba dobiti iz drugih virov ?

»Oddali smo več projektov za letos. Razpis za Ministrstvo za šport bo v kratkem objavljen. V ETU ostajamo v drugi razvojni skupini, kar pomeni, da določena sredstva bomo dobili. Predvsem za naše mlade triatlonce, da bomo lahko potencialnim tekmovalcem pomagali financirati trening kampe ETU-ja in tudi določene tekme. To je za nas zelo pomembno. S tem  nam bo pomagal ETU in tudi na ITU developments smo podali prošnjo za sodelovanje za dva tekmovalca. Tu moramo počrpati vsa sredstva, ki so nam na voljo. Računamo, da bo v letu 2017  proračun TZS vreden vsaj 100.000 evrov .«

TZS te je kot edinega slovenskega kanddiata predlagala za executive board ETU, torej za upravni odbor ETU. To je velika čast, ampak  tudi velika odgovornost, če boš izvoljen in obenem velika priložnost, da prideš zraven in da se še kaj naučiš. Kako sam sebe vidiš v tem izzivu?

»V čast  mi je predvsem to, da sem dobil zaupanje UO in da so me potrdili, kar je bilo relativno na hitro. Kaj si obetam? Po pregledu trenutno objavljenih imen je 21 kandidatov za 5 mest, in sem edini predstavnik tako imenovanih balkanskih držav. Tu je odvisno od samega glasovanja, pa tudi od možnosti sodelovanja s predsednikom ETU, Italijanom Renatom Bertrandijem, z generalno sekretarko ETU, Belgijko Kathleen Smet in ter z vodjo developmenta, g. Željkom Bijukom. Bomo pa videli, če bodo to  izbiro prepoznali tudi drugi. Gre pa dejansko za velik izziv, saj je v ETU čez 50 držav članic, triatlon pa je razvit v kar v 170 državah po vsem svetu.«

Kdaj so letos v Sloveniji volitve v organe TZS?

»Potrjen termin skupščine je v četrtek, 9.3. Ta skupščina bo po štirih letih volilna, kar pomeni, da se bo volil predsednik TZS in vsi odbori- upravni odbor, nadzorni odbor in pa disciplinska komisija. Programsko strokovni svet je tako postavljen, da ni voljen. Naslednji UO bo lahko odločal, ali je s programsko strokovnim svetom v taki vlogi zadovoljen. Nov UO bo objavil razpis za generalnega sekretarja, in potem se lahko kandidati prijavijo. »

V tem štiriletnem obdobju se je marsikaj dobrega naredilo. Verjetno je pametno, da stari ali novi ljudje, ki bodo izvoljeni v vodstvene organe TZS,  gredo v isti smeri dalje ?

»Tak odziv sem tudi jaz dobil v pogovoru z nekaterimi triatlonci. Smiselno bi bilo, da se gre v tej smeri dalje. Sicer je to čisto odvisno od vsakega kluba posebej. Super bi bile kakšne spremembe, ponekod pa seveda kontinuiteta. Na primer na mestu predsednika bi si želeli imeti nekoga, ki je povezan z gospodarstvom, tako kot je bil to Mojmir Ocvirk, ki je zvezo znal peljati skozi 4-letno zelo burno obdobje. Razrešil je veliko neprijetnih situacij in bi si želeli, da se na isti način pelje tudi vnaprej. Lahko bi bil bolj aktiven UO, recimo do te mere, da bi bilo skorajda idealno, če bi vsak član UO prevzel določeno področje. Torej področje, nad katerim bi bedel, držal  roko in skupaj s sekretarjem in s predsednikom aktivno razvijal svoj delokrog. »

Kaj pa nadzorni odbor TZS ?

»Tudi  funkcija nadzornega odbora ni bila lahka. Kljub nekaterim nesoglasjem je moje mnenje, da je bilo delo NO v preteklih dveh letih opravljeno več kot korektno. Opravili so svoje naloge z revizijami poslovanja v preteklih letih. Na srečo disciplinska komisija ni imela veliko dela.  Čaka nas svetla prihodnost, saj je še veliko možnosti za razvoj na vseh področjih. Potrebno bo zavihati rokave za delo za vnaprej.«

Kaj pa klubi ?

»Klubi skrbijo za to, da šport raste in da se razvija. Vedno bolj smo zanimivi za organizatorje tekmovanj, kot sama regija in kot eventuelna destinacija za trening kampe. Eden izmed večjih izzivov naslednjega UO oziroma vodstva bo voditi kontinuiteto dela z mladimi in projekte z mladimi. Druga stvar, ki bi ji lahko dali večjo pozornost, je ta, da bi s kolesarsko zvezo stopili skupaj in poizkusili zadeve  premakniti na področju zapore cest, torej glavnih faktorjev, ki jih organizatorji potrebujejo, zato da lažje izpeljejo kakšne večje mednarodne  tekme. Športni dogodki lahko v proračun določenih občin prinesejo veliko denarja, večji bo tudi izkupiček od  turizma. Tu moramo narediti več.«

Ali te za v prihodnje še zanima delo na TZS ?

»Zdaj se je odprlo veliko možnosti. Odvisno bo od tega, kakšen bo rezultat skupščine ETU februarja v Italiji. Odvisno je tudi od tega, kdo bo nov predsednik TZS in nov upravni odbor. Ne da bi jaz o njih odločal, ampak je odvisno od njih, ali bodo prepoznali preteklo delo kot dobro in ali bodo želeli to nadaljevati.«