Ljubljana, 19. marec 2017
Dvaintridesetletni Jaroslav Kovačič (33 let bo dopolnil 19. julija letos) je že dolga leta prepoznavna stalnica in blagovna znamka slovenskega triatlona tako doma kot v tujini. Jaro, kot ga kličejo vsi njegovi znanci, je član Športnega društva Posavje, svojo prihodnost in uresničitev triatlonskih sanj pa vidi v kraljevski disciplini triatlona – v Ironmanu.
Kdaj si prvič slišal za triatlon oziroma kje si ga opazil ?
»Prvič sem za triatlon slišal v času, ko sem treniral plavanje. Mislim, da sem bil kadet, ko se nam je na treningih pridružil član kluba Novice Extreme. Takrat nisem imel pojma, kaj je triatlon. Spomnim pa se, da je imel zgoraj omenjeni triatlonec težave s plavanjem, ki jih je v okviru naše plavalne skupine želel odpraviti. Skupaj nikoli nisva tekmovala, saj je do mojega pričetka triatlonske kariere trajalo še nadaljnjih 10 let.«
Torej si ga treniral od malih nog ?
»Svojo športno pot sem začel s plavanjem.«
Kdaj si se odločil, da se boš resno ukvarjal s triatlonom ?
»V samem treningu nisem bil nikoli polovičen in zato sem se zmeraj trudil po svojih najboljših močeh. Ko sem prišel v triatlon, sem bil nepopisan list. Nov šport, nove metode, tri discipline. Z leti sem se naučil o trenažnem procesu, ki postaja vedno bolj dovršen in kompleksen. Še vedno me poganja enak cilj kot pred leti, ko sem želel biti boljši in hitrejši.«
Kateri so bili tvoji največji dosežki v karieri ?
»Mislim, da sem vedno dobro tekmoval, nisem pa naredil presežka. Od jeseni naprej sodelujem z ekipo trenerjev in strokovnjakov, ki napovedujejo presežke že na spomladanskih dirkah. Do sedaj sem osvojil 2.mesto na Evropskem prvenstvu v dolgem triatlonu leta 2015, naslove v akvatlonu, duatlonu in triatlonu, tik pred lansko poškodbo pa sem zmagal na dirkah na Finskem (Challenge Turku) in Avstriji v osebnim rekordom na Ironmanu, ko sem dosegel čas 8:12.34.«
Kako to, da si se odločil za dolgi triatlon ?
»Na eni izmed podelitev priznanj TZS-a sem pred leti izrazil željo, da bi se rad kvalificiral za OI v Londonu. Za sezono 2011 sem ogromno treniral, saj sem želel pridobivati točke ITU in izboljšati svoj položaj na mednarodni lestvici. S sezono 2011 nisem bil zadovoljen, predvsem v mednarodnem prostoru. Malce neprevidnosti me je stalo dobrih uvrstitev na tekmovanjih, kjer sem želel tlakovati pot proti Londonu. Tekmovanja, katerih sem se udeležil, pa so bila slabo organizirana in nekorektna. Zato sem se odločil, da ne bom več tekmoval v triatlonu. S športom sem se ukvarjal le še za veselje, ki mi ga prinaša gibanje. Ko pa sva leta 2013 z dekletom odšla na Novo Zelandijo, sem sklenil, da se preizkusim še v dolgem triatlonu v PRO kategoriji. Prvo tekmo sem tako opravil v Wanaki, kjer sem spoznal, koliko izzivov ponuja dolgi triatlon. In tako se je vse skupaj začelo.«
Kakšni so tvoji občutki, ko tekmuješ na dolgih triatlonih v tujini – tam so to zelo priznane in obiskane tekme, kajne ?
»Biti del takšnih prireditev je posebna čast. Želim si in verjamem, da bi tudi v Sloveniji lahko organizirali prireditev takšnega obsega. Kakovost in število tekmovanj na domačih tleh bistveno vpliva na popularizacijo triatlona. Zavel je nov veter na TZS, ki verjamem, da prinaša pozitivne spremembe…«
Lani si zmagal prestižni Ironman septembra v Podersdorfu, ki šteje tudi za avstrijsko državno prvenstvo – kako ti je to uspelo ?
»Ves čas sem imel dirko pod kontrolo, od starta do cilja. Od prvega zaveslaja do zadnjega koraka sem bil vodilni in niti za trenutek ni bilo dvoma, da ne bi uspel. Če me spomin ne vara, sem imel v cilju slabih 25 minut prednosti in s časom 8:12:34 postavil osebni rekord. Verjamem, da bi bil ta čas še boljši, če me ne bi pestile težave z ahilovo tetivo.«
Kakšno je življenje slovenskega profesionalnega triatlonca in tujega, če je sploh možna primerjava ?
»Primerjava je lahko samo rezultatska, ampak ta je najpomembnejša. Že nekaj let zapovrstjo se bližamo svetovnemu vrhu, ne manjka lepih uvrstitev. Vse bolj smo opaženi in cenjeni. Sedaj so nas začeli jemati resno.«
Kako so potekale priprave za leto 2017 in kje si jih imel ?
»Veliko sem treniral doma, na trenažerju, tekalni stezi in v 16-metrskem bazenu. Napredoval sem na pripravah na Primorskem in Gran Canariji, kjer sem preživel tri tedne.«
Kdaj bodo prve tekme v letu 2017 ?
»Prva je že za mano. Dobro sem odprl sezono z 10. mestom na 70.3 IM v Dubaju. Čeprav sem imel kar nekaj težav v novembru, se je decembra vse skupaj začelo popravljati. Od takrat sem iz tedna v teden hitrejši in bolj optimističen. Komaj čakam na maj, ko 7.5. nastopim v Lizboni.«
Kateri so tvoji cilji za leto 2017 ?
»Cilji in pričakovanja so visoka. V prvi vrsti pa prenesti občutke s treningov na tekme in dodati tisto malo, kar potrebujem za vrhunske rezultate.«