Z veliko mero optimizma so trener Sandi Ivančič in njegova varovanca, nadarjena triatlonca Domen Dornik in Nik Kojc, odpotovali v Azijo na tekmo svetovnega pokala, kjer pa se ni vse izšlo po njihovih načrtih. V ekskluzivnem pogovoru za našo spletno stran, ob povratku iz Kitajske, so nam povedali naslednje:

Trener Sandi Ivančič:

»Tekma na Filipinih se je končala z razočaranjem. Udeležili smo se jo predvsem zaradi nabiranja točk za svetovno rang lestvico, ki bi nam omogočila štart na močnejših tekmah svetovnega pokala. Kljub temu, da smo pazili, kje in kaj smo jedli, smo dan pred tekmo zboleli (zastrupitev s hrano). Po neprespani noči in s trebušnimi krči sta Domen in Nik vseeno odšla na štart. Ampak kljub plavanju v prvi skupini je bilo že na kolesu jasno, da ne bo šlo. Tako sta fanta poizkusila s tekom, a po 100 m odstopila od bolečin. Nekako smo upali, da se bomo vsaj pozdravili do svetovnega pokala na Kitajskem. V Chengduju smo odtekmovali bolje in na nivoju. Žal nam format tekme ni bil najbolj pisan na kožo, saj se na plavanju niso naredile razlike, pa tudi kolesarska proga je bila prelahka. Domnu je malo zmanjkalo do finala, kjer bi se lahko boril za 20-terico. Njegova skupina je bila tekaško najmočnejša. Nik pa je oddelal po pričakovanjih in prikazal zanj zelo dober nastop. Kljub temu, da smo bili praktično 10 dni brez treninga, bolni in nismo izpolnili cilja, pa lahko rečem, da sta fanta dobro pripravljena. Zato se veselimo naslednjih tekem za svetovni pokal, ki bodo v juniju.«

Domen Dornik:

»Pred odhodom na tekmi v Subic Buy in Chengdu sem zadnje tedne treniral zelo dobro. Zato sem tja odpotoval optimistično, da po nesrečnem začetku sezone naredim boljše rezultate. Pot do Filipinov je bila pot precej dolga in kar naporna. Po prihodu tja sem doživel prvi šok zaradi vlage in vročine. Tja smo prispeli dva dni pred tekmo, da se poskušamo aklimatizirati. Trenirali smo zjutraj in ko se je zmračilo, kajti čez dan je bilo prevoče. Do dneva pred tekmo sem s počutil v redu, noč pred tekmo pa nisem zatisnil oči niti za minuto. Plavalni del mi je bil zaradi zelo tople vode najtežji v življenju. Iz vode sem sicer prišel z vodilnimi, ampak popolnoma brez energije in s slabim občutkom v trebuhu. V prvih metrih, ko sem skočill na kolo, sem bil popolnoma brez energije. Nisem imel nobene moči v nogah, tako da  nisem uspel priključiti vodilni skupini. Polovico kroga sem skupaj z Nikom in še z enim tekmovalcem poskušal ujeti vodilne, ampak neuspešno. Kasneje pa sem po 100m teka moral odstopiti, ker so bili trebušni krči preveliki. V Chengduju, kjer so bile vremenske razmere bolj domače, sem končno lahko zadihal. V soboto smo imeli tri skupine polfinalne tekme v šprint distanci, iz katere se je 9 tekmovalcev uvrstilo v A finale (trije po času iz vseh skupin ter 10 v B finale). Na plavalnem delu sem se počutil dobro in z vode brez težav prišel med vodilnimi. Žal pa je na kolo prišla cela skupina. Kolesarski del kljub dvem, trem poskusom pobega ni bil hiter, in se je ves čas čakalo samo na tek. Noge nisem imel najbolj hitre, tako da sem izgubil stik z vodilnimi in končal na 12. mestu. V nedeljo je bila na sporedu distanca, ki meni najmanj leži – super sprint. Že samo plavanje se je začelo, kot da gre za življenje in smrt.  Kolo se je nadaljevalo v ritmu plavanja z zelo hitrim tempom, potem se je umirilo. Na kolesu sem se počutil dobro, tako da sem odšel na tek nekaj sekund za vodilnimi. Počasi sem se prebijal v ospredje in končal na 5. mestu. Na koncu iz turneje prihajam domov dobre volje. Kljub vsem težavam na Filipinih sem naredil na Kitajskem dve solidni dirki, ki bi se mi lahko z malo sreče končale tudi boljše. Vseeno sem videl, da sem v začetku sezone dobro pripravljen in vem, da lahko v nadaljevanju naredim še zelo dobre rezultate.«

Nik Kojc:

»Prvi svetovni pokal je za mano. Dobil sem nekaj dragocenih izkušenj, prisotna je tudi določena mera razočaranja. Že ob prihodu se je videlo, da je svetovni pokal organiziran na čisto drugačnem nivoju kot kontinentalni pokal, evropski pokal ali katera koli druga tekma. Sama tekma (polfinale in finale B) je potekala brez večjih težav, le tekmoval nisem s takšnim užitkom, saj nisem bil 100% pripravljen zaradi trebušne viroze. Ta me je stala odstopa teden dni prej na Filipinih, poleg seveda slabih pogojev za trening zadnjih 10 dni, ko sem bil v Aziji ( zelo visoka vlaga ter visoke temperature). Obe tekmi sem bil v vodilni skupini. Ampak zaradi zelo nezahtevne kolesarske proge smo ostali večinoma skupaj, zaradi česa sem končal obe tekmi na repu razpredelnice. Vsaka tekma je poglavje za sebe. Tako da upam, da bo na naslednjih tekmah vodilna skupina manjša in bom tudi s slabšim tekom bolj pri vrhu.«