Triintridesetletna Ana Seliškar, predsednica TK Novo mesto, je s svojo ožjo ekipo najbolj zaslužna za to, da je triatlon tudi v dolenjski prestolnici vse bolj popularen šport. Kot pravi zgovorna Seliškarjeva, trenerka triatlona in v tej sestavi tudi članica Upravnega odbora na Triatlonski zvezi Slovenije, si niso predstavljali, da bodo prvo petletno obdobje mladega novomeškega triatlonskega kluba botrovali taki rasti števila članov.

Ana, koliko časa že obstaja TK Novo mesto?

Letos, natančneje 12.3., je klub praznoval 5 let obstoja.«

Če pogledaš nazaj, ste si predstavljali, da boste tako zrasli?

Ne. Nismo si mislili, da bo šel klub v take razsežnosti. Predvsem se nam pozna veliko število članov na račun plavanja tako odraslih kot tudi otrok.«

Koliko imate članov?

Imamo 180 članov, s tem da so to res člani, ki zajemajo vse sekcije.«

Potem ste eden večjih klubov v Novem mestu?

Ja, to je sicer res, vendar za to obstajajo določeni razlogi. V Novem mestu nimamo plavalnega kluba. Zato zajemamo populacijo od triletnih otrok pa vse tja do upokojencev. Naši najstarejši člani so tako stari od 65 do 70 let. Nismo pa klub, ki temelji samo na plavanju.«

Spodbujate zdrav način rekreacije. Kakšne treninge imate še poleg plavanja?

Družimo se na tekaških treningih, na skupnih kolesarskih rundah. Pogosti so suhi treningi, otroci imajo posebne treninge.«

Ti si glavna trenerka?

Da. Sem trenerka triatlona. Če bo prišlo do realizacije ideje o bazenu v Novem mestu, bomo morali narediti dva kluba. Druga možnost pa je, da se mi preimenujemo. Članov je 180 in vsak odreagira tako, kot si ti, torej da smo ogromni in enih večjih kubov v Novem mestu in v Sloveniji, kar se tiče triatlona, pa nismo.«

Kaj je recept za to, da praktično iz nič nastane velik klub ?

Važno je, da imaš ob sebi ljudi s podobnimi cilji. Mi skušamo delovati čim bolj povezovalno. V Novem mestu najbolj manjka plavanja in tudi pogojev za to še ni. Med seboj se spodbujamo, oblikujejo se manjše skupine, ki dajejo pobude za odhode na tekme.«

Vedno več imate otrok, kajne?

Da, res je. Otrok imamo okoli 100 na obeh lokacijah. Poleg Novega mesta imamo še lokacijo v Dolenjskih toplicah, kjer plavamo. Tam plavamo v 16m bazenu, v OŠ Grm.«

Licenc imate 31, kar je dokaz rasti kluba. Kateri so tvoji najbližji sodelavci?

Gašper Štif, Aljaž Žagar, Diana Primc. Dva sta vaditelja triatlona, pet od devetih vaditeljev je diplomiralo na Fakulteti za šport. Niso pa vsi študirali v tej smeri. Nekateri so se usmerili v kondicijo, kolesarstvo, dva pa sta naknadno naredila licenco za vaditelja triatlona. Potem je še nekaj vaditeljev plavanja, ki so pa po profesiji iz drugih voda.«

Čemu pripisuješ vedno večje število članov in otrok?

Ko smo začenjali, smo najprej delali z odraslimi, kasneje pa z otroci na plavanju. Kasneje smo poleg plavanja želeli ponuditi še malo raznolikosti otrokom, torej da poleg plavanja spoznajo še atletsko abecedo. Potem smo prek igre šli naprej in prišli do celotnega triatlona.«

Veliko vas vidimo na tekmah slovenskega pokala v triatlonu, duatlonu in akvatlonu. Bo tako tudi v bodoče?

Načrt imamo narejen bolj na grobo. S starši se običajno prej pogovorimo, na katere tekme bomo šli. V preteklih letih nas je dosti zaznamovalo tudi to, kdaj terminsko je tekma in seveda vreme, ki pa je znano par dni pred tekmo.«

Prej si omenila možnost izgradnje bazena v Novem mestu. Ali občinska oblast kaj dela na tem?

Občina nas od samega začetka podpira. Predvsem nas podpirajo glede plavanja, torej kot nek bazični šport, katerega prej v Novem mestu ni bilo. Bazen naj bi bil v bližini športnega centra v Češči vasi«.

Kaj pa organizacija dogodkov, duatlon in triatlon? Boste v prihodnosti kaj organizirali?

Želja je, vendar nas ravno ti pogoji malce omejujejo.«

Imaš idejo za naslednjih pet let, kje boste?

Želimo sodelovati na podoben način, kot do sedaj. Želimo, da bi skupaj z nami rastli tudi pogoji. Ljudje, sponzorji, občina, podporniki in starši nas tako boljše razumejo. Želimo, da nam vedno več ljudi zaupa.»