V Medulinu smo že drugič v letošnji sezoni. Februarske priprave so bile bazične in so večini triatloncem omogočile dobro vadbeno okolje, tudi za izvajanje plavalnih treningov, ki jim je bilo v Sloveniji, zaradi koronske situacije, onemogočeno.

Ekipa drugega »vala« je malce spremenjena, saj so se pripravam na hrvaški obali pridružili tudi tisti športniki, ki so bili februarja na pripravah v lastni režiji. Tu so zbrani vsi, ki bodo v letošnjem letu Slovenijo zastopali na mednarodnih tekmah.                                              

Pogoji za trening so v Medulinu odlični. Bazen imamo v hotelu pa tudi nekaj kilometrov stran v Puli, kjer je nov bazen. Tja odhajamo vsak drugi dan in v zelo dobrih pogojih opravimo kvalitetne treninge.

Tudi istrske ceste so v tem času precej prazne in je potemtakem kolesarjenje dokaj varno. Glede na to, da v te kraje zahajamo že več let, sorazmerno dobro poznamo kolesarske terene in tudi vemo, kam zaviti, da bo manj prometa in kvalitetna podlaga.

Po sobotnem štartu, smo zdaj že v polnem delovnem ritmu, prostega časa nimamo veliko, saj je dela ogromno. Malce smo vezani tudi na obroke v hotelu, ure so sicer prilagodljive, vendar si treninge poskušamo organizirati tako, da imamo dovolj časa za dober trening, spanje in tudi nekaj počitka čez dan. Devet dnevni sklop priprav je zelo naporen »format« saj, v kolikor ne izkoristiš časa za dovolj treninga, ne narediš nobene, omembe vredne razlike, glede na trening doma. Vseeno pa moramo paziti, da obremenitev ni prevelika. Če si morajo namreč športniki po končanih pripravah, zaradi utrujenosti vzeti preveč prostih dni, potem je lahko ustvarjen pozitivni vpliv bolj obsežnega treninga skoraj povsem izničen. To pa ni naš namen.

Je pa tu še en, zelo pomemben vidik s stališča vadbe. Športniki trenirajo v dokaj homogeni skupini, kar velikokrat v svojem matičnem klubu ni možno. Ravno to, da imaš večkrat na dan možnost vaditi s sebi enakimi ali boljšimi, prinese dodano vrednost vadbi, saj je tudi zavoljo tega trud vsakega posameznika na treningih večji. Prav vsak ima nekaj, v čemer je med najboljšimi v skupini, ima pa seveda tudi “pomanjkljive lise”, kjer mora še napredovati. In tu se imajo tekmovalci možnost učiti drug od drugega.

V hotelu bivajo tudi drugi športniki, druge ekipe. V preteklih dneh se je priprav udeležila tudi Madžarska triatlonska zveza. Naši mladi športniki in mi, trenerji, lahko malce od strani spremljamo treninge drugih ekip, športniki v jedilnici stojijo ob boku olimpijcem ter vidijo,  kaj dajo na krožnik in podobno. Mislim, da je to še najbolj pomemben učinek takšne akcije, kjer se pogledi na šport razširijo, tako v očeh športnikov kot trenerjev. Vsi imamo veliko rezerv. Moramo jih znati najti in v njih napredovati. Na koncu te samo nenehen napredek pripelje na vrh, kamor vsi, zbrani v Medulinu tudi stremimo.

Današnji dan se je začel že ob 6. uri, ko smo vstali in se pripravili za plavalni trening v hotelskem bazenu, v katerega smo skakali ob 6.30 uri. Po plavanju smo odšli na zajtrk, potem pa smo se ob pol enajstih zbrali za enourni tek po izjemno lepih tekaških terenih. Že to, da lahko eno uro tečemo ob morju, pozitivno vpliva na počutje. Takoj po teku smo v fitnesu naredili sklop vaj za gibljivost in “funkcionalno mobilnost”. Po domače bi lahko rekli, da smo naleteli na dejavnost, kjer vsak z lahkoto najde področje, kjer ima rezerve. Po kosilu smo si privoščili dve urici počitka, popoldan pa smo opravili še lažji dvourni kolesarski trening. Zvečer imamo sestanek, kjer se dogovorimo o dejavnostih naslednjega dne.

Na prvi pogled smo imeli lahek dan, vseeno pa smo »nabrali« pet ur treninga. Jutri nas čaka bolj intenzivni plavalni trening in dolgo kolo. Spet 5 ur treninga. In tako iz dneva v dan. Devet dni bo hitro minilo, upam da nam do konca uspe izvesti vse vsebine, ki smo si jih zadali, ter da bomo iz Medulina odšli z novimi znanji in sposobnostmi ter predvsem občutkom, da smo v tem dobrem tednu dni naredili majhen korak naprej, v smeri uspešnega slovenskega triatlona.