Mateja Šimic je edina triatlonka, ki je zastopala slovenske barve na največjem tekmovanju na svetu. Za Slovenijo je na olimpijskih igrah nastopila kar dvakrat. Najprej na poletnih olimpijskih igrah 2012 v Londonu, kjer je osvojila 37. mesto. Svoj drugi olimpijski nastop 2016 v Riu de Jeneiru pa je končala šest mest višje, na 31. mestu. Seveda tudi letošnjih olimpijskih iger ne bo zamudila.

Mateja, kako olimpijsko se počutite danes? 

Od zadnjih olimpijskih iger mineva pet let, kar časovno ni tako daleč, po drugi strani pa se mi zdi, da je od takrat minila že cela večnost. Olimpijskega duha ne doživljam več tako čustveno, kot takrat, ko sem bila del olimpijske reprezentance. Življenjske prioritete so sedaj drugačne, šport je le del sprostitve, svojo energijo pa usmerjam na druga področja. Da sem olimpijka, me spominjajo spomini na FB pa tudi dogodki kot je bil v maju, ko sem, skupaj še z dvema članicama olimpijske reprezentance v Londonu 2012 Urško Žolnir ter Sašo Golob, imela čast nositi olimpijsko baklo. Takrat sem bila ponosna, da sem del velike olimpijske družine, po drugi strani pa smo se punce pogovarjale o novih izzivih, projektih, ki niso več športno obarvani. Življenje gre namreč dalje…

Če se “dotaknete” obeh olimpijskih prizorišč na katerih ste tekmovali (London in Rio de Jeneiro) ter svojih dosežkov, kaj bi lahko rekli danes? 

Olimpijske igre v Londonu so bile na splošno bolj ekološko zastavljene in skrbneje organizirane, v Riu de Jeneiru pa je bil velik poudarek na varnosti. OI v Londonu so bile zame bolj čustvene, saj sem se kot prva slovenska predstavnica v dobrem letu (olimpijske kvalifikacije sicer trajajo 24 mescev) uspela uvrstiti med 55 najboljših triatlonk, ki na največjem tekmovanju zastopajo svojo državo. Žal pa je lovljenje kvalifikacijskih točk do zadnje tekme pomenilo, da je nato zmanjkalo časa za samo pripravo na olimpijski nastop. Zadnja dva kvalifikacijska meseca sem namreč v 9 tednih nastopila na 7 olimpijskih triatlonih na različnih kontinentih (Avstralija, Mehika, Avstralija, Kitajska, Izrael, Kitajska, Španija), kar je pomenilo, da sem večino časa preživela na poti, kar 4 dni na teden, ter enostavno ni bilo dovolj časa za sam proces treninga. Na koncu sem končala olimpijski nastop na 37. mestu. Za Rio sem si zagotovila olimpijsko vozovnico že prej, zato sem zadnjo sezono izbirala posamezne tekme ter se predvsem posvetila pripravam na olimpijski nastop, ki se jih imela v Radovljici, na Portugalskem ter v Braziliji. V celotnem procesu sem uživala, čeprav sem trenirala ogromno ter bila, temu primerno, konstantno izjemno utrujena. Lahko rečem, da sem bila v Riu v življenjski formi, žal se taktično ni povsem izšlo in sem na koncu zasedla 31. mesto

Triatlon je v programu OI od leta 2000. Torej bo v Tokiu na sporedu šestič. Kam gre razvoj olimpijskega triatlona? Menite, da bi MOK moral odpreti vrata še kakšni, morda zanimivejši triatlonski disciplini?

V Tokiu bo premierno mešana štafeta (2+2), ki je izjemno dinamična in razburljiva tekma. Že to je velik uspeh, saj bodo ob istem številu tekmovalcev (55 triatloncev + 55 triatlonk) podeljeni trije kompleti olimpijskih kolajn. Če bo želela mednarodna triatlonska organizacija dodati še kakšno dodatno triatlonsko disciplino, bo morala verjetno najprej spremeniti celoten olimpijski koncept. To pa traja leta.

Kako narediti triatlon še zanimivejši? Je to izvedljivo?

S prehodom iz olimpijskega na šprint oz. super šprint triatlon postajajo tekme krajše, bolj agresivne, za gledalce zanimivejše. Vendar se je s tem prehodom povečalo število nesreč ter poškodb tekmovalcev. Osebno mislim, da bi moral ITU v ospredje postaviti varnost in zdravje tekmovalcev, ne pa povečevati število tekmovanj na račun popularnosti in atraktivnosti. Žal sem med svojo kariero videla nekaj mladih, a izjemno perspektivnih športnikov, ki so se na ta račun hudo poškodovali ter predčasno zaključili športno kariero.

Kdo so vaši favoriti letošnjih OI?

Svojih favoritov za olimpijske kolajne v triatlonu nimam. Do zdaj je na olimpijskih tekmah še vedno prišlo do nepričakovanih preobratov, zato bom olimpijske preizkušnje v triatlonu samo sproščeno spremljala. 

Katere športe boste še spremljali? Kdo so vaši slovenski favoriti? Kako visoko lahko sežejo naši športniki?

Spremljala bom vse športe ter navijala za vsakega slovenskega posameznika posebej. Ta olimpijski ciklus je bil zelo drugačen, daljši in zelo negotov. Po prestaviti OI v Tokiu za eno leto ter spremljajoči negotovosti, ali OI bodo ali ne, ter posledično padcu motivacije in seveda ob vseh omejitvah, zaradi epidemije si prav vsak slovenski športnik zasluži našo podporo ter navijanje. Ob tem jim želim veliko sreče na OI in predvsem, da jim bodo, kljub zaostrenim pogojih ter manjkajoči podpori gledalcev, ostale v lepem spominu. Na splošno pa mislim, da bodo te OI v Tokiu rekordno uspešne za naše športnike. Slovenija je v različnih športih izjemno napredovala in ima velik nabor kandidatov za medalje.

Kaj sicer počne Mateja Šimic v zadnjem obdobju? Po vaših žilah še teče triatlonska kri? Vas še mika tekmovalni ritem?

Po Riu sem se odločala, ali ostanem v triatlonu, v sicer drugačni vlogi, ali delujem na področju biokemije, ki sem jo med športno kariero uspešno zaključila na Univerzi v Ljubljani. Po hladnem odzivu s strani TZS sem prevzela mesto vodje laboratorija v ROLE 2 v Slovenski vojski, ki je bil med športno kariero moj zvesti podpornik. Zaključujem tudi študij Managementa v športu, letos sem opravila še strokovni izpit iz zdravstva in tudi za naprej imam na tem področju še načrte. Sicer pa sem mama najstniku Luki ter mali Niki tako,  da tečem in kolesarim izključno zase. Tekmovalni časi pa so se zame z olimpijskimi igrami zaključili.

Mateji Šimic se zahvaljujemo za pogovor in ji želimo vse dobro ter se, na tem mestu, veselimo njenih besed ob triatlonskih olimpijskih preizkušnjah v Tokiu.

priprave na Bledu, pred OI v Riu de Jeneiru

sparing partner David Pleše

Abu Dhabi WTC 2016

priprave pred OI v Riu de Jeneiru

triatlon development team z vodjo Zito Csovelyak

ITU team s predsednico ITU Marisol Casado

zaključna slovesnost OI Rio de Jeneiro

olimpijski nastop v Riu de Jeneiru 2016

olimpijski nastop v Londonu 2012

foto: osebni arhiv Mateje Šimic