Kamnik, 12. januar 2017
Komaj 16-letna Kamničanka Tjaša Vrtačič (17 let bo dopolnila 13. februarja), ki je članica triatlonskega kluba Exoterm Trisport od svojega osmega leta, je vsekakor ena izmed največjih talentov slovenskega triatlona.
Tako kot se spodobi za tradicijo kamniškega triatlonskega kluba, ki ima bogato zgodovino vzgoje mladih triatloncev, tudi za Tjašo lahko brez zadržkov rečemo, da je »čistokrvna« triatlonka od malih nog naprej. Po uspešni lanski sezoni, ko je zablestela kot meteor, jo novi izzivi čakajo v letu 2017, česar se Tjaša zelo dobro zaveda.
Kako si začela, kdaj si odkrila triatlon?
»Neko poletje sem se družila s prijateljico, ki me je potem povabila na triatlon, saj je ona treninge že obiskovala. Potem mi je triatlon postal všeč, sploh ker sem potem na prvi tekmi v Ribnici leta 2009 zmagala in sem se potem čisto zaljubila v triatlon. Začela sem zelo počasi in sem zato Nataši Planko hvaležna, ker nas je zelo dobro vpeljala v ta šport. Vsi kamniški triatlonci smo večinoma od samega začetka v triatlonu, kajti v drugih klubih mnogi pridejo iz plavalnih vrst. Mi pa smo bili, malce v šali in malce zares, nekako čistokrvni triatlonci že od samega začetka. »
Prvo tekmo si imela pri 9-ih letih, Duatlon Ribnica. Kakšne so bile razdalje ?
»Tega je že dolgo nazaj in se ne spomnim več tako dobro, bil je cici duatlon. Vem, da sem celo tekmo šprintala, na polno. Mislim, da je bilo 500 m teka, 2 km kolesa in 250 m teka. Res kratko, saj smo bili v 10-ih minutah konec.«
Je bila to prelomnica zate?
»Ja, bila je. Videla sem, da mi ta šport leži in mi je zato postal tudi všeč. »
Si še zelo mlada. Kaj se je potem začelo dogajati, po Ribnici? Si začela bolj resno trenirati?
»Ko sem prišla v superšprint, pri 12-ih letih, sem začela vse skupaj malce bolj resno jemati. Imela sem okoli 4 do 5 treningov na teden, malo bolj se je sicer treniralo, ampak še vedno kot del igre. »
Imaš v Kamniku svojega trenerja ?
»V Kamniku gremo vsake 2 leti v višjo starostno skupino in za vsako skupino je drugi trener.«
Ti nisi prišla iz plavalnih, tekaških ali kolesarskih vrst, ampak si začela vse discipline naenkrat. Kaj je tvoja najboljša disciplina ?
»Mislim, da je to tek, ker plavati že prej nisem znala preveč dobro. Šla sem na kakšen šolski kros in tam zmagovala. Trenutno imam poškodbo. Odkar treniram, sem imela že kar veliko poškodb, in sicer probleme s koleni in z ramami, zdaj je spet poškodba kolena. Nikoli nisem padla, najbrž je vse skupaj posledica tega, da sem prehitro zrasla in se mišice niso dovolj hitro razvile. »
Lani si dosegla svoje prve odmevne rezultate, stara si bila 16 let. Kaj se je zgodilo ?
»Začela sem tekmovati med mladinkami. Vesela sem, da sem se lahko udeležila evropskih mladinskih pokalov in Evropskega prvenstva, saj sem si nabrala izkušnje in sploh videla, kako sem konkurenčna. To je bila dobra izkušnja, dober začetek sploh zato, ker sem bila na toliko evropskih tekmah. Na mladinskem Evropskem prvenstvu na Portugalskem sem zasedla 27. mesto. »
Dosegla pa si še kar nekaj odmevnih rezultatov, kajne ?
»Res je, saj sem recimo na državnem prvenstvu v šprint triatlonu v Kočevju v absolutni razvrstitvi dosegla prvo mesto in sem postala državna prvakinja. Dobre nastope sem imela v Italiji, saj sem na triatlonih v Cavallinu in na Gardskem jezeru v absolutni razvrstitvi dosegla 4. mesto. Kar zadeva evropske mladinske pokale, sem veliko nastopala, glavne uvrstitve pa so bile – 4. mesto na Bledu, 8. mesto v Zagrebu in v Tiszaujvarosu, 12. mesto v Kitzbuchelu, 18. mesto na Taboru itd., skratka, dobila sem neprecenljive izkušnje.«
Kakšna je razlika med tekmami v slovenskem mladinskem pokalu in med evropskimi tekmami?
»Velika razlika je seveda v konkurenci, in seveda tudi glede posledic napak, kjer lahko izgubiš veliko mest. Katerakoli napaka v Sloveniji na tekmi ne šteje toliko v času in v sami uvsrtitvi, v tujini pa je zelo pomembna. Vsaka sekunda je tu zelo pomembna, oziroma pomembno je vse. Če narediš prepočasno menjavo, lahko recimo izgubiš skupino na kolesu. »
Na kateri svoj rezultat si najbolj ponosna?
»V Sloveniji sem najbolj ponosna na 4. mesto na evropskem mladinskem pokalu na Bledu. V tujini pa na EP v Lizboni, ker takrat nisem pričakovala, da bom naredila normo za SP. To je bila tudi moja prva tekma na evropskem nivoju, in sicer v šprint triatlonu.«
Ne smeva pozabiti na Kočevje – postala si državna prvakinja v sprint triatlonu….
»Res je, kar me je zelo razveselilo, saj sem letos sploh prvič tekmovala v šprint razdaljah. Največja razlika med superšprintom in šprintom je v intenzivnosti, v hitrosti. Šprint mi je bolj všeč, ker je malce daljša razdalja. Imaš več časa, lahko vmes popraviš kakšno napako, in seveda koga tudi ujameš. Če pa gledam rezultate, mi pa krajše tekme bolj ležijo. Najbrž tudi zaradi pripravljenosti.«
Sedaj si sredi priprav, poškodba te je malo ustavila, ampak jo boš sanirala. Kakšno količino treninga imaš sedaj ?
»To pomeni treninge vsak dan, le en dan imamo prosto. Dvakrat na teden imamo od tega še plavanje zjutraj pred šolo, tako da imamo lahko potem dva treninga v enem dnevu. »
Kakšni so tvoji načrti za leto 2017?
»Rada bi dvignila formo v plavanju in v teku. Na kolesu lahko ostanem zraven v skupini. Plavanje mi dela manjše probleme, tako da vedno za malenkost zgrešim prvo skupino. Moram pa tudi še v teku marsikaj narediti. »
Kaj pa posamezne tekme, jih že kaj načrtuješ ?
»Ja, imam že plane, ampak se nekako poskušam osredotočiti na to, da izboljšam lanske rezultate. Lani sem se skupno uvrstila na 16. mesto na lestvici Evropskega mladinskega pokala, letos bi rada to uvrstitev izboljšala. Je pa eden izmed ciljev vsekakor dobra uvrstitev na EP v avstrijskem Kitzbuchelu, ki bo od 15. do 18. junija. »
Na koliko tekmah evropskega mladinskega pokala boš tekmovala ?
»Tekem bo kar nekaj. Vsekakor načrtujem nastop na naslednjih tekmah: na Bledu 24. junija, v Tartuju (Elite) 9. julija, na mladinskem EP v Kupšiškišu od 12. do 16. julija, na mladinskem pokalu v Lausannu 19. avgusta, v Zagrebu 10. septembra ter v Alanyi 30. septembra.«
Ali boš poskusila olimpik razdaljo ?
»Letos mislim, da še ne. Sem še premlada. Me pa prav zanima, kako bi mi šlo.
Pri 17-ih letih je seveda težko govoriti o nekih dolgoročnih ciljih, vendar se vsi strinjamo, da je pred teboj lepa prihodnost v triatlonu. Kako jo ti vidiš?
»V bistvu se še ne osredotočam toliko na prihodnost. Važno mi je, da to sezono kar najbolje tekmujem in ob tem uživam. To bo res dobra izkušnja, da imam toliko možnosti za nastop na evropskih pokalih. V načrtih imam tudi prvi nastop na SP, upam, da mi uspe.«
Greš tudi na priprave oziroma na razvojne kampe mladih? TZS te je predlagala in si bila sprejeta…
»Res je, in se tega zelo veselim. Najverjetneje sem bom udeležila dveh od treh možnih tekem, in sicer v Tartuju 9. julija in v Wuustwezelu 13. avgusta.«
Kako usklajuješ šolo in triatlon?
»Zdaj sem v 2. letniku gimnazije. Včasih je to zelo težko uskladiti. Plavamo trikrat tedensko, in to ne v Kamniku, ampak 2x v Ljubljani in 1x v Kranju. Je kar težko uskladiti treninge, vožnjo, šolo, in tudi naravoslovni program gimnazije ni prav zelo lahek. »
Imaš vzornike?
»Tako kot večini triatlonkam je tudi meni vzor olimpijska zmagovalka, Američanka Gwen Jorgensen.«
Kdo je tvoj trener?
»Treniram z dvema skupinama. Glavni moj trener je Klemen Laurenčak, drugače pa treniram še s skupino Mira Kregarja in s plavalnim trenerjem. Ker nimam klubskih kolegic, ki bi z menoj skupaj trenirale, tako treniram s skupino Klemna Laurenčaka, kjer so starejši fantje. »