Nik Zobec, 25-letni Ribničan, že vrsto let uspešno združuje študij v Ljubljani in treninge v klubu TK Inles Riko Ribnica. Postal je tudi vodja trenerske stroke v enem izmed najbolj znanih klubov v Sloveniji. Zaveda se, da to pomeni veliko odgovornost, po drugi strani pa mu vse skupaj predstavlja tudi velik izziv.

Kdaj si se kot otrok prvič seznanil s triatlonom?

»S triatlonom sem se seznanil v 3-4 razredu osnovne šole. Prej sem treniral plavanje in potem rokomet. Bil sem tudi uspešen na tekaških krosih. Tam me je opazil Miloš Petelin, ki me je kasneje povabil v klub. Prvo tekmo v akvatlonu sem zmagal, zato sem tudi postal član kluba. Prej nisem nikoli nikjer zmagal, pri plavanju se je moja uvrstitev vrtela okoli 3. do 10. mesta. In ko sem v akvatlonu v Ljubljani zmagal, se mi je zdelo to super in me je zaradi tega še bolj potegnilo v ta šport.«

Kako je bilo pa v osnovni in v srednji šoli?

»Že v osnovni šoli sem kar resno treniral. Ko sem prišel v srednjo šolo, sem prvo leto še treniral. Potem se mi je pa zdelo preveč treningov, manjkala mi je družba kot najstniku. Takrat sem dal zadevo na stran in dva meseca nisem delal nič. Potem sem pa začel spet trenirati rokomet. Mogoče je za mano prišlo to, da sem takrat, ko sem treniral triatlon, imel preveč treningov in nisem imel dovolj časa zase. Pozitivna stvar je bila, da sem spoznal triatlon, imel organiziran čas in to mi je pomagalo pri vsem skupaj. Tako da sem vedel, koliko časa na dan imam in kako ga moram razporediti za treninge in za učenje.«

Ti je ostala v spominu kakšna tekma iz srednje šole, ki ti je veliko pomenila in kjer si dosegel dober rezultat?

»Na Ljubljanskem maratonu sem bil zelo uspešen in sem zmagal trikrat zaporedoma. V srednji šoli mi je v spominu ostala triatlonska tekma v Lizboni. Na domačih tekmah sem tekmoval v šprint triatlonih, kjer sem zmagal tudi pokale v svoji kategoriji.«

Kdaj si se začel ukvarjati s trenerstvom in kakšen nivo si dosegel ? Kako je sploh prišlo do tega, da si se začel ukvarjati s trenerstvom?

»Lani sem opravil Level 1 v Osilnici. Ko sem treniral rokomet, sem imel kot trener stik tudi z otroki in to delo z njimi mi je bilo všeč. Zato sem se odločil, da bom ponovno poizkusil trenirati triatlon, da vidim, če me bo potegnilo nazaj… in sem začel trenirati otroke v klubu in videl, da je to tisto, kar mi ustreza.«

Zdaj si glavni trener v Triatlon klubu Ribnica. Koga zdaj treniraš?

»Treniram otroke od 5 let naprej. Odkar je klub zapustil Miloš Petelin, treniram tudi člane, mladince, kadete.«

Prevzel si nadzor nad stroko. Kaj to pomeni? Moraš nadzirati vse treninge?

»Zaenkrat imam čez triatlonsko šolo. Miloš mi še vedno pomaga pri mladincih, kadetih in mi piše plane, jaz pa to izvedem. Imam pa nadzor na treningu.«

Triatlon klub Inles Riko Ribnica je eden izmed največjih klubov v Sloveniji. Imate več kot 80 članov. Koliko jih pa redno trenira?

»Otrok je letos zelo veliko, okoli 60. Se vidi, da so se otroci začeli zanimati za triatlon. Odrasli redno trenirajo. Člani, veterani večinoma kar sami trenirajo.«

To je kar velik pogon in moraš združiti koordinacijo, red, pravilen pristop, psihologijo….vse skupaj.

»Res je. Trenerstvo je velika odgovornost, kjer je vse to združeno. Veliko stvari moraš poznati, moraš biti zelo organiziran in vedno pri stvari. Absolutno moraš biti dober psiholog, sploh pri otrocih, s katerimi se moraš veliko pogovarjati. Vse moraš predstaviti skozi igro, nič ne smeš na silo. Tu ne sme biti tekmovalnosti, ampak mora biti igra. Za starejše je drugače, ker so večji in že razmišljajo po svoje. Včasih moraš biti do njih kot oče in jim svetovati tisto, kar v določenem trenutku rabijo.«

Prej si rekel, da imate v klubu približno 60 otrok. Najbrž se čez nekaj let že opazi, kdo izstopa in kdo je boljši….

»Da, to se vidi malo kasneje. Imaš določeno bazo otrok in čez nekaj časa vidiš, kdo je večji potencial od drugega, kdo je bolj tekmovalen. V vsaki generaciji nekdo izstopa.«

Zakaj ti je všeč biti trener?

»Mislim, da imam dovolj znanja in izkušenj. Rad bi predstavil šport otrokom iz vidika, da ni vse v tekmovalnosti, ampak je tudi zabava in da se da skozi šport marsikaj naučiti.«

Najbrž se tudi sam vedno nekaj novega naučiš….

»Seveda. Vsak trening je nova izkušnja in vsakič tudi nekaj odneseš.«

Hodil si na tekme v tujino, hodil si na kampe. Če primerjaš, kar si videl in doživel v tujini, kje je razlika med slovenskim in tujim triatlonom?

»Razlika je v samem sistemu in v organiziranosti. Okolje je drugo, saj imajo več tekmovalcev in s tem več ljudi. »

Slovenija ima veliko triatlonskih talentov. Misiš, da smo Slovenci talentirani za šport?

»Smo. Slovenci smo zelo talentirani za šport. Mislim, da nas ta majhnost še bolj ojača in želimo še bolj izstopati. Mislim, da je pred nami lepa prihodnost – tako na splošno v športu, kot tudi v triatlonu.«

Imamo nekaj zelo dobrih mladincev v slovenskem triatlonu. Ko bodo prešli v člane, je potrebno paziti, ker je včasih za nekatere to prevelik preskok…

»Na to je potrebno zelo paziti. Velikokrat je problem v tem, ko gredo na tekmo v tujino. Tam je več tekmovalcev, posledično je potem večja konkurenca in se tega ustrašijo. To težavo je treba prebroditi že prej, torej da se hodi na čim več takih tekem, kjer je večja gneča in večja konkurenca. Torej da se tega privadiš in da sam pri sebi vidiš, koliko se moraš pripraviti.«

Kakšni so vaši dolgoročni načrti v Ribnici?

»Dolgoročni načrti so, da bomo v Ribnici čim bolj spromovirali triatlon. Torej da ga približamo ljudem in da ga razvijemo v smeri, da ga bo začelo trenirati čim več otrok, čim več mladih, s katerimi je potrebno delati strokovno.«

Koliko imate v klubu trenerjev?

»Sva dva trenerja vaditelja. Jaz in Eva Troha, ki imava triatlonsko šolo. Potem je tu še Damjan Kromar za člane, prej je bil še Miloš Petelin, včasih vskoči Nejc Kromar.«

Kakšna je po tvojem mnenju prihodnost triatlona?

»Svetla. Triatlon se zelo razvija predvsem pri otrocih in mladih. Promocija triatlona je zelo dobra. Mislim, da če se bomo še naprej tako dobro razvijali, bodo ljudje spoznali, da je triatlon super šport za otroke in to bo zelo dobro. Triatlon vsebuje tri športe kar daje triatlonu poseben čar saj šport s tem ni dolgočasen, ampak raznolik.«