Športno društvo 3Šport iz Kopra ima 250 članov, od tega 60 otrok, in je prav gotovo eno izmed največjih športnih društev na Obali. Njihova osnovna dejavnost je triatlon, društvo pa že vrsto let uspešno vodi predsednica Leni Fafangel.

V društvu imajo 11 vaditeljev, trenutno pa imajo za odrasle aktualen izziv Postani triatlonka. Izbrali bodo namreč nekaj žensk in jih bodo pripravili na prvi triatlon in spremembo življenjskega sloga (gibanje, prehrana ipd.). Ena izmed najbolj znanih trenerk v koprskem triatlonskem klubu je Ana Radivo, ki pokriva tekaški del vadbe.

Ana, v ŠD 3Šport poleg treningov počnete še marsikaj drugega, kajne ?

»Ja, res je. Za otroke poleg vadb organiziramo tudi športne rojstne dneve. Smo organizatorji triatlona za pokal Istre od leta 2010, v letu 2018 bo tekma v soboto, 2. junija.«

Si v športu že od malih nog ali ne?

»Prav sistematično se nisem ukvarjala s športom, torej da bi prav posebno kaj trenirala. Prihajam pa iz družine, ki je zelo aktivna. Zelo radi smo hodili na izlete v hribe. Od majhnega sem bila navajena nekaj početi, nekaj migati.«

Kdaj si pa prvič slišala za triatlon?

»Za triatlon ne toliko dolgo nazaj. Jaz sem občasno tekla za sprostitev, več let sem pa hodila na vodene vadbe. Nekega dne pa sem se odločila, da bi poizkusila nekaj novega in sem si izbrala plavanje. To je bilo januarja 2011, ko sem šla prvič na trening plavanja. V tistem času sem imela težave s koleni in zato sem začela razmišljati o nečem novem.

Kako je bilo ?

»Zanimivo. Takrat sem si rekla, da ne znam plavati. Zaradi tega mi je dal prijatelj kontakt takratnega trenerja Petra Harnolda, za katerega sploh nisem vedela, da je triatlonec. Tam sem bila cel mesec, predem sem sploh spoznala, da so to triatlonci. Potem so me povabili še na tekaški trening in tam so videli, da dobro tečem. Povabili so me na redne treninge in aprila sem že kupila kolo.«

Bravo. Kdaj si potem naredila prvi triatlon?

»Prvič sem ga naredila leta 2012, pri nas v Kopru, in sicer super šprint. Potem pa sem spet imela malo težav s koleni. Naslednje leto sem tekmovalno izpustila čisto vse in nisem več niti tekla. Leta 2013 sem začela spet malo bolje hoditi na tekme. Šla sem na šprint razdaljo.«

Katera pa je tvoja najdaljša razdalja na triatlonu?

»Polovični ironman. Prvega sem naredila v Avstriji, bila sem tudi v Puli. Bilo je super. Jaz grem v stvari, ki se jih lotevam, zelo previdno, res grem z glavo.«

Kdaj si postala trenerka v klubu?

»Trenerka sem postala leta 2014, ko sem naredila usposabljanje za vaditelja športne rekreacije v Ljubljani.«

ŠD 3Šport je največje športno društvo v Kopru?

»Ja, je največji v obalno-kraški regiji.«

Vas je veliko?

»Da. Sicer nas je zdaj malo manj, ker se je naredila selekcija. Imamo manj otrok, ker smo imeli vrsto let brezplačno vadbo po šolah. Vsi otroci so bili potem tudi včlanjeni, tako da nas je bilo včasih tudi po 350.«

Kateri del vadbe imaš ti?

»Jaz imam tekaško vadbo. Mi imamo tekaško skupino, kjer imamo dvakrat tedensko vadbo. V tej skupini so eni, ki samo tečejo. Potem je skupina tistih, ki tečejo, plavajo in kolesarijo in hodijo tudi na triatlone, ter skupina tistih, ki hodijo na vadbe samo rekreativno plavati ali teči.«

Obala ima idealne pogoje za razvoj triatlona, vedno imate ugodne temperature.

»Res je. Plavamo pozimi sicer v bazenu, ampak za ostale treninge je Bonifika vrhunsko urejena. Tam imamo tek. Ker je Bonifika zelo napredna, imamo tam tudi druge naprave za vadbo.«

Koliko vas je na tekaških vadbah?

»To je skupina 20 ljudi. Dve dekleti sta še mlajši. Mi imamo ponavadi dva vrhunca, to je Ljubljanski in Istrski maraton. Takrat pride še kakšen več in nas je tudi po 25 na treningu, drugače je pa 20 takih, ki redno tečejo.«

Zakaj misliš, da je triatlon primeren za vsakogar?

»Definitivno je triatlon idealen šport ravno zato, ker je tako raznolik. Mogoče si v eni stvari boljši, v drugi malo slabši in to lahko združiš skupaj. Lahko se ga lotiš na zelo tekmovalen način ali pa tudi ne.«

Misliš, da ga v Sloveniji predvsem rekreativci jemljejo premalo sproščeno?

»Nekateri da. Mislim pa, da vsak pride enkrat do točke, ko si ga jemlje bolj sproščeno. Mogoče se ljudje na začetku radi testiramo, kje so naše meje. Vsi imamo neke cilje. V društvu mi je bilo všeč to, ker so me sprejeli in hitro navdušili. Potem pa, ko sem pa postala vaditeljica, ko sem bila bolj aktivna v društvu in ko sem spremljala nove člane, sem videla, da so se tudi ostali zelo hitro nalezli te dobre energije.«

Imaš kakšne ambicije, da bi bila trener triatlona?

»Bom videla, kaj bo prinesla prihodnost. Triatlon mi je sicer zelo všeč. Za zdaj sem vaditeljica teka, pravijo, da sem dobra. Tu se počutim suvereno.«

Koliko je trenerjev v klubu?

»Nas je kar veliko, vseh skupaj nas je 11.«

Triatlon je vedno bolj popularen. Kje vidiš razloge za to?

»Najtežje je nekoga, ki se ne giba, spraviti v gibanje. Ko enkrat ti ljudje gredo čez to točko, pridejo na eno organizirano vadbo na teden in če se ujamejo v okolje, zelo hitro napredujejo in želijo še več. Mogoče je to tudi odraz tega, da klubi dobro delajo.«

Kako gledaš na razvoj triatlona v Sloveniji?

»Triatlon mi je všeč, ker se vedno več truda vlaga v razvoj mladih. V našem klubu opažamo, da sicer imamo otroke, ki hodijo plavati in teči, ampak na obali je veliko športov, ki so tudi popularni. To so predvsem nogomet in tenis. Infrastruktura v mestu to nekako spodbuja. Mi razmišljamo, kako bi še dodatno pritegnili otroke, torej da bi začeli trenirati triatlon.«

Koprska občina kar veliko podpira šport, kajne ?

»Da, ampak nekatere športe malo bolj, druge malo manj. Če gremo zdaj na Bonifiko, bomo videli, da je tam ¾ nogometnih igrišč ali pa teniška igrišča. Ostalo se malo krči ali pa se bo selilo na drugo lokacijo.«

Kje plavate pozimi?

»Mi vedno plavamo v Žusterni. Poleti smo v zunanjem bazenu, pozimi ga pa pokrijejo, tako da je v bistvu to isti bazen.«