Sedemnajstletni Ribničan Matej Dečman (TK Riko Inles Ribnica) izhaja iz prave športne družine. Njegov oče Mitja je eden od ustanoviteljev ribniškega triatlonskega kluba in zadnja leta redno sodi ter opravlja vlogo delegata na tekmah, s triatlonom pa se ukvarja tudi sestra Manca. Zadnja leta je veliko napredoval, saj je že član slovenske mladinske triatlonske reprezentance, že od malih nog pa je znan kot odličen plavalec.

Matej, triatlon ti je bil verjetno že položen v zibelko ?

»Ja, oče je prej veliko tekmoval in treniral, tako da sem triatlon spoznal že zelo kmalu. Kasneje je tudi redno sodil in tako sem z njim hodil na tekme.«

Začel si v ribniškem triatlonskem klubu ?

»Ja, kot majhen otrok, čeprav smo se takrat bolj igrali in zabavali. Bilo nas je veliko otrok, tako da smo se imeli super. Predvsem smo bili veliko v dvorani, kjer smo se igrali z žogami itd.«

Je še kdo iz tvoje generacije aktiven triatlonec ?

»Ja, Maks Škufca.«

Kdo pa so bili tvoji trenerji ?

»Najprej Miloš Petelin, sedaj pa je Nik Zobec.«

Zmeraj si bil odličen plavalec. Zakaj ?

»Najprej sem kot otrok bolj za zabavo treniral triatlon. Nato pa mi je Miloš rekel, da gremo za nekaj časa cela skupina v plavalni klub Ribnica. To je bilo v šestem ali sedmem razredu. Ostali so se kmalu vrnili nazaj, jaz pa sem tam ostal kar tri leta, ker mi je bilo v redu.«.

Kako to, da si se vrnil nazaj v triatlon ?

»Triatlon se mi bolj dopade, saj se ukvarjaš z več športi in ti ni dolgčas.«

Kakšni so spomini na prve cici tekme ?

»Zanimivi, bil sem še zelo majhen, imel sem kolo na koleščka. Prvi duatlon sem opravil v Ribnici, akvatlon pa na Ptuju.«

Kaj pa prvi super sprint ?

»Opravil sem ga že, ko sem še treniral s plavalci, nekje konec osnovne šole. Takrat mi je triatlon postal všeč, zato sem se vrnil v klub, kjer sem še dodatno treniral kolo in tek.«

Že kot mlad si nastopal tudi v štafetah na olimpik triatlonu v Portorožu, kjer si med vsemi člani velikokrat prišel prvi iz vode.

»Ja, takrat sem zelo veliko treniral plavanje, in se mi je to zelo poznalo. Nisem pa tudi nikoli imel strahu pred starejšimi tekmovalci.«

Kako in kdaj si postal slovenski mladinski reprezentant ?

»To se je zgodilo predlani spomladi, ko sem dosegel na Dnevu talentov 150 točk, ki so tudi potrebne, da te povabijo v reprezentanco. Takrat sem bil star 15 let.«

Kmalu so sledili tudi nastopi na evropskih mladinskih pokalih.

»Tako je. Prvo tekmo sem bil na Bledu, nato pa sem šel v Zagreb. Letos je bilo tekem več, saj sem poleg omenjenih dveh nastopil še na Češkem.«

Ali si opazil razliko glede na domače tekme ?

»Sem, razlika je kar velika, saj je konkurenca precej močnejša. Vse poteka hitreje in bolj eksplozivno. Po drugi strani pa se lahko oceniš, kje si in koliko imaš še rezerve.«

In kje imaš rezerve ?

»Vseskozi sem jih imel v teku, sem pa od lani do letos v tem precej napredoval. Na kolesu pa mi gre za zdaj še vedno bolje kot na teku.«

Ali prideš vedno tudi na evropskih tekmah mladinskega pokala med prvimi iz vode ?

»Na Bledu mi sicer to ni uspelo, bolje pa mi je šlo v Zagrebu in na Češkem, kjer sem prišel iz vode v prvi skupini. Na Hrvaškem in na Češkem pa sem že tekmoval v sprint razdalji.«

Ti sprint razdalja bolj leži ?

»Težko bi rekel, saj je recimo kolo precej daljše kot na super sprintu, enako velja za tek. Plavanje mi pa leži tudi na daljše razdalje, zato imam tukaj nekaj prednosti.«

Kakšne uvrstitve pa si dosegel ?

»Lani v Zagrebu sem dosegel uvrstitev okrog 50-ga mesta, podobno je bilo tudi na ostalih tekmah.«

Kako usklajuješ šolo in treninge ?

»Obiskujem gimnazijo v Kočevju in mi je zato, ker imam status športnika, malce lažje vse skupaj usklajevati. Tako lahko v primeru, če imam priprave, treninge ali tekme takrat, ko je šola, tudi manjkam.«

Kakšne cilje imaš za sezono 2018 ?

»Želim si, da bi napredoval in da mi uspe kakšna uvrstitev med prvo dvajseterico na evropskih mladinskih pokalih.«

Si sodeloval na kakšnem ETU razvojnem kampu za mlade ?

»Da, bil sem v Medulinu. Bilo mi je všeč, saj sem spoznal veliko vrstnikov iz drugih držav, s katerimi smo se dobro razumeli. Veliko smo trenirali tek, plavanje in kolo, in upam, da se še kdaj kakšnega udeležim.«

Imaš pa prednost, ker prideš med prvimi iz vode, kajne ?

»Da, vendar mi včasih uspe obdržati stik s prvo skupino na kolesu, naslednjič pa ne. Problem je, da če ostanem zadaj v skupini in se naredi elastika, mi lahko tekmovalci na kolesu pobegnejo. Najbolje je, da ostaneš na kolesu nekje v sredini skupine.«

Kdaj boš šel na prvi olimpik ?

»Mogoče bom kakšnega tekmoval že prihodnje leto, bomo videli, kakšen bo plan tekem. Vse je stvar dogovora s trenerjem Zobcem.«

Tvoj oče je naredil kar nekaj Ironmanov, to te ne mika ?

»Za zdaj še ne, bolj so mi všeč kratke razdalje. Za prihodnji dve leti, dokler ne bom postal član, bolj razmišljam o tem, da bi se na kakšni tekmi evropskega mladinskega pokala uvrstil v sam vrh. Če mi bo to uspelo, bom zelo zadovoljen.«