Ljubljana, 3. december 2016

Že četrto let zapored je Triatlonska zveza Slovenija v soboto, 3.12., uspešno organizirala Dan talentov na Kodeljevem v Ljubljani.

Tako uspešno nadaljuje z iskanjem kandidatov za nacionalno ekipo, ki bodo Slovenijo zastopali na OI leta 2024. Preizkusa se je lahko udeležil vsak, ki je star med 14 in 23 let ter je zdravstveno sposoben za tekaško in plavalno preizkušnjo. Mlajši tako opravijo 300 m plavanja in 1.500 m teka, starejši pa 400 m plavanja in 3.000 m teka. Tisti atleti, ki bodo dosegli 150 točk, pa bodo s strani TZS povabljeni k sodelovanju.

Kot je poudaril Mitja Mori, predsednik programsko-strokovnega sveta na TZS, je projekt Dan talentov tako finančno kot strokovno podprt s strani Evropske triatlonske zveze.

»Čeprav je na začetku vladala skepsa glede same izvedbe Dneva talentov, pa nam nekateri nadarjeni triatlonci potrjujejo, da smo na pravi poti. Ne nazadnje smo prek tega projekta dobili Domna Dornika, veliko nadarjenost pa potrjujejo tudi Matevž Planko, Tjaša Vrtačič, Eva Skaza in Jana Koradej, ki so že na Dnevu talentov pokazali svoje sposobnosti,«

razlaga Mori. Zanimiv je podatek, da TZS mlade tekmovalce testira dvakrat na leto, in sicer decembra in aprila. Zakaj?

»Odgovor je zelo enostaven: gre za različne nivoje pripravljenosti. Vidimo in testiramo dva obraza mladih talentov, in sicer decembra tistega, kjer se vidi njihova bazična pripravljenost, saj po jesenskem počitku šele začnejo s pripravami za novo sezono. Medtem ko so aprila, pred vstopom v novo sezono, vrhunsko pripravljeni na vseh nivojih,«

trdi Mori.

Tokrat se je Dneva talentov udeležilo 25 kandidatov, od tega 13 v kategoriji od 14 do 17 let ter 12 v kategoriji od 18 do 23 let. Najboljše rezultate je dosegla ena izmed največjih talentov slovenskega triatlona, 16-letna Tjaša Vrtačič, ki je dosegla 160 točk v kategoriji od 14 do 17 let. V isti kategoriji je 156 točk dosegel Jan Škrjanc, medtem ko je Eva Skaza v kategoriji od 18-23 let dosegla 150 točk. Uresničila so se Morijeva pričakovanja glede letošnjega decembrskega preizkusa – nekateri so pokazali, da so dobri, nekateri pa so se šele postavili na triatlonski »zemljevid.« V praksi pa to pomeni, pravi Mori, da se je lahko nekdo kar nekaj časa pripravljal na Dan talentov in je na preizkusu dosegel kar solidno število točk, medtem ko je lahko drugi nadarjeni atlet prišel praktično »s ceste«, naredil isto število točk (seveda se je prej aktivno ukvarjal z različnimi vrstami rekreacije, vendar ne s triatlonom), in je seveda v tem primeru opažen kot večji talent in ima večje možnosti, da postane odličen triatlonec. Pri mladih, nadarjenih triatloncih ima po Morijevih besedah ključno besedo trener, in sicer kot mentor, ki bo deloval v sedanjosti, in bo znal tudi povezati rezultate v preteklosti s prihodnostjo ter bo znal pravilno usmeriti mladega atleta.

Mlade, tako sedanje kot bodoče triatlonce, sta v odmoru med obema preizkusoma (dopoldne so imeli namreč plavalni, popoldne pa tekaški preizkus) prišla pozdravit 36-letna Ljubljančanka Mateja Šimic, ki je z udeležbo na OI v Londonu (36 mesto) in v Riu (31. mesto) postavile nove, zgodovinske mejnike v slovenskem triatlonu, in 26-letni Trboveljčan Domen Dornik, ki je letos zablestel na mednarodnih tekmah in je kandidat za OI v Tokiu leta 2020.

Mateja Šimic je povedala, da je začela s pripravami za novo sezono (2017), vendar borbo za nastop v OI v Tokiu prepušča mladim naslednikom.

»Sicer pa so mi letošnje igre ostale v lepem spominu, pa ne samo po, vsaj zame osebno, odličnem rezultatu. Nekaj mesecev sem imela namreč odlične priprave, tako na Bledu, v Radovljici, na Portugalskem in na koncu v Braziliji. Vseskozi sem imela primerno podporo trenerja in okolice, zares sem se dobro počutila, zato ni čudno, da odličen rezultat ni izostal,«

je zatrdila Šimičeva, ki je prav tako v triatlon v mladih letih prišla iz plavalnih vrst. Šimičeva je mladim, nadarjenim triatloncem, ki so jo poslušali z odprtimi očmi in ušesi, dejala, da je svoj prvi triatlon opravila pri svojih 12-ih letih, daljnega leta 1992 v Dolenjskih toplicah. Nato je v mladinski konkurenci dosegala izvrstne rezultate na evropskih prvenstvih in pokalih (drugo, peto, šesto in sedmo mesto), kasneje pa se je poškodavala. Svoj drugi vzpon je začela sunkovito po rojstvu sina Luka, ko jo je pod okrilje vzel tudi italijanski trener Francesco Fissore. To je bila, pravi Šimičeva, glavna prelomnica v njeni karieri, poleg tega je tudi diplomirala, tako da se je poleg vzgoje sine Luka lahko osredotočila samo še na en cilj: nastop na OI.

»Potrebovala sem primerno, pozitivno okolje, ter seveda trenerja, ki me ima pod okriljem na dnevni bazi. To seveda ne pomeni samo količino in kakovost treninga, ampak tudi počitek, regenaracijo, prehrano ter seveda spodbudo in pozitivno razmišljanje v težkih trenutkih, ki zmeraj pridejo,«

razglablja Šimičeva, in v isti sapi, dodaja, da je triatlon sestavljen iz vzponov in padcev. Mladim triatloncem je še položila na srce, da naj imajo predvsem veliko želje in volje po treningu, želi pa jim seveda tudi podporo bližnje in daljne okolice. Pomembna je tudi dobra organizacija, saj morajo uskladiti šolo, treninge, zasebne in družinske obveznosti itd.»In predvsem morate uživate v triatlonu ter se veseliti vsakega treninga,« je še dejala Mateja Šimic, najuspešnejša slovenska triatlonka.

Nadarjeni Trboveljčan Dornik, ki je v triatlon prišel iz plavalnih vrst in je letos tekmoval tudi v nemški Bundesligi (v skupni razvrstitvi je osvojil 7. mesto), je s 27. mestom na članskem EP v triatlonu v portugalski Lizboni ter s 16. mestom na svoji prvi tekmi v svetovnem pokalu v članski konkurenci v mehiškem Salinasu, dodobra opozoril nase. Zanimivo je, da je nase opozoril na Dnevu talentov leta 2013, ko je osvojil 143 točk, leto dni kasneje pa že 151 točk.

»Sicer sem prvič nastopil na triatlonu pred 10 leti na Bledu, nato pa sem se v Trbovljah začel ukvarjati z nogometom. Po poškodbi in operaciji križnih vezi me je po rehabilitaciji pot zanesla v triatlon, kar se je izkazala kot prava poteza,«

razlaga Dornik. Da se lahko kosa v mednarodni konkurenci, je po uspešnih nastopih v avsrtijskem in slovenskem pokalu spoznal lani, ko je po nastopih v turškem Burgasu in na evropskih igrah v Bakuju videl, da je konkurenčen. Njegov vzpon se je začel z novembrom leta 2013, ko ga je pod okrilje vzel celjski trener Sandi Ivančič. Takrat je še hodil v službo, vendar se je po posvetu z Ivančičem, starši in po obisku zagrebškega trenerja Iveziča odločil, da se bo povsem posvetil triatlonu.

»Vsakdo, ki ima dovolj talenta, moči in volje, lahko s trdim delom uspe v triatlonu. Pomembno je, da 100 % opraviš vsak trening in z veseljem, in ne zato, ker te nekdo v to sili. Potrebuješ pa seveda tudi podporo družine, saj triatlon zahteva veliko odrekanja, »

je še dejal 26-letni Domen Dornik.