Kamnik, 25. februar 2017
Zadnja leta je Kamnik prav gotovo postal triatlonska prestolnica Slovenije, saj je pred dvema letoma in pol v Kamniku, poleg že uveljavljenega TK Trisport Exoterma (lani je praznoval 20-obletnico obstoja), nastal tudi TK Utrip.
Gonilni sili kamniškega triatlonskega kluba Utrip in glavna trenerja, 35-letni Uroš Seme, ki je tudi predsednik kluba (36 let bo dopolnil 6. novembra letos) in 26-letni Miha Rojc (27 let bo dopolnil 20. oktobra letos) imata vedno več dela, kar ju veseli. Obenem pa se zavedata, da morata še naprej držati rdečo nit kakovosti, sproščenosti in zadovoljstva med člani kluba, kar je tudi pripomoglo k tako siloviti rasti kluba v slabih dveh letih in pol.
Kdaj je bil klub ustanovljen TK Utrip, kaj je glavni moto kluba in kje imate sedež ?
Miha:
»Uradna ustanovitev je bila 1.11.2014. Sedež je v Kamniku. »
Uroš:
»V klubu smo zastavili vse nivoje, od šole plavanja do dela z mladimi, mladostniki in rekreacijo. Trenutno smo zajeli velik del vsega tega.«
Pozimi imate v Kamniku kar težave s plavanjem, kajne ?
Uroš:
»Pozimi je potrebna dobra logistika. Šolo plavanja in ostale male skupine imamo v Ciriusu v Kamniku. Tam so zelo dobri pogoji, voda je topla. Cirius je Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje invalidne mladine. En del plavanja imamo tudi v Snoviku, sedaj smo ravno dobro začeli.«
Koliko imate kaj članov, otrok, mladincev ?
Uroš:
»Šola plavanja ima okoli 40 članov, mlajša skupina do 10 let jih ima 15, skupina do 14 let jih ima 11, v skupini mladincev in starejših so trenutno trije. Sama rekreacija je kar močna, na plavanju imamo recimo 30 ljudi. Članov imamo sedaj blizu 80.«
»Dva trenerja, in sicer midva. Poleg tega imava še nekaj pomočnikov.«
Uroš:
»Imamo še Ajdo Rajhenberg za šolo plavanja. Ona veliko dela tudi v Kranju. Je na nivoju, vsak dan dela z otroci in ve, kaj je potrebno.«
Miha:
»Gleda se na to, da trener dela z veseljem, da torej ni to samo nekdo, ki želi na hitro zaslužiti. To se odraža tudi pri samem delu, predvsem pri otrocih. Otrok takoj opazi, če nisi ti zadovoljen, če si slabe volje, ker se potem tudi on hitreje naveliča. Naš glavni moto je, da otrok tisti čas, ko je na treningu, maksimalno uživa in da gre domov nasmejan. Skozi igro se seveda poskuša čim več naučiti, ampak predvsem je pomembna zabava, druženje, socialni odnosi.«
Gledal sem podatke o licencah, imate jih 31 in ste sedmi po velikosti v Sloveniji. Zadovoljni ?
Uroš:
»Po licencah smo kar lepo zasedeni, s tem da ne silimo člane mlajših skupin, da vzamejo licence, saj nočemo s tem obremenjevati starše. Saj gremo lahko na tekmo brez licence in se imamo fino. »
Miha:
»Naš glavni cilj je, da otroci uživajo in se igrajo. Eno je, če si otrok nekaj sam želi, drugo pa je, če ga v nekaj siliš. In mi želimo, da se imajo otroci v našem klubu fino.«
Vaša zgodba je zelo mlada, v dveh letih in pol ste prišli že na 80 članov. To je dokaz, da triatlon postaja šport, ki postaja privlačen ravno zato, kar se tudi sama zavedata in spodbujata, torej da se pristopa do mladih brez pritiskov. Očitno imate še veliko rezerve, če ste že v 2,5 letih tako veliko dosegli ?
Uroš:
»Še posebej je to uspeh v Kamniku, ki ima že velik klub in tudi samo mesto ni tako veliko. »
Mogoče vam je lažje, ker je v Kamniku to že 20-letna tradicija ?
Miha:
»S tem se ne bi čisto strinjal, ker so v našem klubu večinoma novi obrazi, veliko je tudi članov iz okolice Kamnika. Dosti odtehta tudi pravi pristop in dejstvo, da se za vsakega maksimalno potrudiš, da čuti, da je v klubu res zaželen.«
Koliko trenerjev imate v klubu?
Miha:
»Dva trenerja, in sicer midva. Poleg tega imava še nekaj pomočnikov.«
Uroš:
»Imamo še Ajdo Rajhenberg za šolo plavanja. Ona veliko dela tudi v Kranju. Je na nivoju, vsak dan dela z otroci in ve, kaj je potrebno.«
Miha:
»Gleda se na to, da trener dela z veseljem, da torej ni to samo nekdo, ki želi na hitro zaslužiti. To se odraža tudi pri samem delu, predvsem pri otrocih. Otrok takoj opazi, če nisi ti zadovoljen, če si slabe volje, ker se potem tudi on hitreje naveliča. Naš glavni moto je, da otrok tisti čas, ko je na treningu, maksimalno uživa in da gre domov nasmejan. Skozi igro se seveda poskuša čim več naučiti, ampak predvsem je pomembna zabava, druženje, socialni odnosi.«
Poznavalci triatlona pravijo, da se nekje do konca osnovne šole gleda na trening skozi zabavo, potem pa se pri odraščajočih otrocih že nekako vidi, ali je kdo že resen kandidat za dobrega atleta…
Uroš:
»Vse se že nekako zamika v današnjem času. Lahko si pri 40 letih olimpijski prvak. Se pa s tem včasih zamika pameten razvoj tudi pri mlajših starostih, ko si nekdo zada prevelike cilje. Velikokrat so starši velik problem. Če bo trener imel proste roke, si bo vzel čas in bo delal, ampak na koncu so običajno s strani staršev preveč moteči pritiski. Eni starši so preveč ambiciozni, drugi preveč zaščitniški.«
Miha:
»Najbolj pomemben je trikotnik: trener, vadeči, starš. Da vsi trije med seboj sodelujejo in da imajo normalen, odprt odnos. Tako se da zelo lepo delati.«
Mladi klubi velikokrat organizirajo dogodke, da dvignejo prepoznavnost. Imate vi kakšne ambicije za dogodke v prihodnje ?
Uroš:
»Letos je obstajala nekaj ideja glede organizacije akvatlona. Predvsem zato, da bi naše otroke iz kluba poslali na tekmo, saj je sama udeležba na tekmah akvatlonov v Sloveniji nizka. Datum se nam letos malo prekriva in bomo še videli, ali bomo zadevo letos še malo zamaknili ali ne. »
Kje vidita razvoj kluba čez pet let, se držita gesla korak za korakom ?
Uroš:
»Absolutno smo bolj za korak za korakom. Mislim, da nihče ni niti pričakoval, da bo klub tako zrastel. Naš cilj je, da so naši člani zadovoljni in da bodo še hodili na treninge z užitkom. Za v naprej pa upamo, da se bo zadeva širila, ne pa da bo eksplodirala.«
Miha:
»Zagovarjamo kakovost, zato so v določenih segmentih malo manjše skupine. Nočemo delati na tem, da jih čim več pride, da smo kot neka proizvodnja in gremo naprej. Želimo namreč, da je vsakdo, ki pride, zadovoljen, da dobi primerno pozornost in da nekaj od tega tudi odnese. Najprej nam je pomembno imeti kakovosten kader, potem pa pride vse ostalo. Že v teh dveh letih smo veliko dosegli in verjamem, da bomo še rasli.«
Uroš, ti si profesionalec, če sem prav razumel ?
Uroš:
»Da. Miha pa je že diplomiral in zdaj dela magisterij.«
Kje vidita razvoj triatlona v Sloveniji ? V Rimu smo na kongresu ETU pravkar dobili priznanje za najboljšo državo razvoju….
Uroš:
»Mislim, da je v Sloveniji še veliko sivih lis za razvoj triatlona, in imamo še veliko možnosti za razvoj. Obstaja 10-15 entuziastov, ki vlečejo voz v klubih naprej, zato še ni takega napredka, kot bi lahko bil. Kakšen nov pride, kakšen pa gre. Dejstvo pa je , da imaš z rekreacijo imaš malo dela. Ko pa delaš z otroci, je pa veliko dela.«
Ste šli po šolah, delali reklamo, ali je šlo od ust do ust?
Uroš:
»Bistvena je bila reklama.«
Miha:
»Letaki, spletna promocija. Od ust do ust je še vedno najboljša promocija. Začeli smo pri plavalnih tečajih s 5-10 plavalci, zdaj smo prišli na 40. Ni toliko pomembno, koliko vložiš v promocijski material, ampak v samo delo. Ena izmed mrtvih točk v Sloveniji je tudi premajhno število kakovostnih trenerjev. Veliko je vaditeljev, ampak zgolj toliko, da se s tem ukvarjajo. Premalo pa je takih, ki se ukvarjajo s trenerstvom zaradi lastnega veselja, torej da bi iskali znanje, kako rasti, kako se sam izboljšati, in da lahko to znanje prenesejo tudi naprej. »
Predvsem pri delu z otroci je pomembno znanje in pravi pristop….
Miha:
»Najbolj kakovostno znanje bi moralo biti pri delu z otroci. Tam bi morali biti najbolj kakovostni trenerji, da znajo otroka pravilno usmeriti. Obenem pa se morajo otroci zabavati in učiti.«
Torej ima TK Utrip lepo prihodnost, in bo »utripal« še dolgo ?.
Miha:
»Tak je tudi namen. Koncentracija je osredotočena na čim bolj kakovostno delo, ne glede na to, koliko je klubov v Kamniku in drugje. Če se koncentriraš na dobro delo, in delaš za dober namen triatlona, je dela za vse dovolj. To je svetla prihodnost. Kamnik je bil vedo močan glede triatlona in verjamem, da ima Slovenija še ogromno potenciala, tudi po drugih mestih.«
Uroš:
»Kluba v Ajdovščini in Ribnici delata super, čeprav sta zrasla v majhnih sredinah. Podobno je tudi z nami, tukaj pod kamniško-savinjskimi alpami. Poleti je Kamnik čudovit za treniranje. Klimatizacija je super.«
