Šestnajstletni Žiga Berlec je še eden izmed mladih triatlonskih upov, ki prihaja iz znane kamniške valilnice talentov – TK Trisport Exoterm.

Kljub temu, da je šele na začetku svoje triatlonske poti, je že osvojil prve točke na tekmi za evropski mladinski pokal.

Žiga, zakaj te je šport sploh začel zanimati ?

»V prvem razredu me je sošolec Marko navdušil za triatlon. On je imel v triatlonu prijatelja, zaradi katerega je začel trenirati, nato pa je navdušil še mene.«

In kako je izgledalo ?

»Takrat sem še jaz šel na trening, da vidim kako, to izgleda, in ali če mi bo sploh všeč. Bilo je super, v redu družba in zdaj bo 10 let od tega, odkar treniram.«

Torej si začel kot otrok in si triatlon spoznaval skozi igro?

»Da. Vse je šlo skozi igro. Plavali smo, igrali vaterpolo, si podajali žoge, se potapljali in iz dna bazena pobirali različne stvari. Na teku smo imeli poligone, imeli smo igre z žogo, za kolo smo imeli tudi poligon. Bilo je super.«

Ja danes še vedno kdo v klubu iz tvoje generacije?

»Da. Urška Bernot, Jan Škrjanc…..nas je kar nekaj.«

Verjetno je kmalu sledil prvi nastop ?

»Da, to je bilo kar hitro, v Ribnici sem imel cici duatlon.  Takoj ko sem začel trenirati, me je ati prepričal, naj poizkusim. In sem, bilo mi je všeč.«

Kdaj pa cici akvatlon?

»Tudi zelo kmalu. Mislim, da je bil na Ptuju.«

Kako je šlo potem naprej? Si vedno več treniral?

»Začel sem trenirati pri 6-7  letih, ko sem bil v prvem razredu. Bolj resno sem pa začel v 6-7 razredu OŠ, ko sem šel med kadete.«

Kdaj je bil tvoj prvi super šprint?

»To je bilo v 7-8 razredu. To je bila večja razdalja in smo se morali kar malo bolj pripravljati. Največ smo delali na razdalji. Tisti kratki šprinti, kjer je bilo 50 m plavanja, so bili lahki. Nato pa je bilo potem kar naenkrat 400 m plavanja.«

Kako je bilo s prvim super šprintom?

»Tudi tega sem naredil na Ptuju. Mislim, da sem bil uvrščen okoli 8. mesta. Takrat je bilo to zame super.«

Super šprint je tvoja kategorija?

»Ne, zdaj sem že na šprint razdalji od prejšnjega leta.«

Kakšen pa se ti je zdel ta preskok?

»Uh, to je bilo pa že veliko težje. Teka je bilo skoraj enkrat več, kolesa 3x več. Bilo je naporno. Kar 2 do 3 tekme sem potreboval, da sem se navadil in da sem videl, kako stvari sploh potekajo. Ko sem to osvojil, mi je lepo steklo.«

Kateri je bil tvoj najboljši čas v šprintu?

»V šprintu je bila najboljša uvrstitev na Ptuju, ko sem dosegel 2 mesto.«

Kdaj si postal reprezentant Slovenije?

»Novembra 2016 sem postal reprezentant, in sicer na podlagi testov na Dnevu talentov. Dosegel sem 145 točk, ravno toliko, kot je bilo potrebno za  prvo reprezentanco. Potem sem kar naenkrat šel v Romunijo in Zagreb na ETU tekme.«

Koliko tekem ETU si imel že do sedaj?

»Do sedaj sta bili ti dve. V Romuniji sem bil na 20 mestu, v Zagrebu pa okoli 50 mesta. V Romuniji sem dobil prve točke.«

Preskok na tuje tekme iz domačih je kar velik, kajne?

»Da, to je čisto druga konkurenca. Res je prav neverjetno, ko vidiš, koliko so drugi zmožni, potem vidiš sebe in lahko primerjaš. To je izziv.«

Letos je tvoja najboljša sezona. V Romuniji si dobil prve točke, v Zagrebu si bil na 50 mestu. Si bil na kakšnem ETU kampu?

»Da, v Romuniji.«

Zakaj ti je všeč triatlon?

»Vsi trije športi so mi všeč. Na kolesu sem najboljši, v plavanju sem tudi v redu, le na teku mi še malo manjka in tam bi rad še napredoval.«

Kdo je tvoj trener?

»Klemen Laurenčak. Smo kar malce večja skupina, ampak se dobro ujamemo.«

Cilji so najbrž vedno večji. O čem razmišljaš za leto 2018?

»Želim si čim več nastopov na ETU kampih in nastopov na ETU tekmah. Tam nastopam v šprintu.«

Katere vzornike imaš doma in v tujini?

»Doma mi je vzornik Matevž Planko, v tujini pa Murray. Od začetka pa mi je bil vzornik Miro Kregar, ki je bil moj trener. On je legenda.«

Hodiš v srednjo šolo. Kako ti uspe vse uskladiti?

»Hodim na Vegovo v Ljubljani, na srednjo elektrotehnično šolo. Se da vse uskladiti, ampak moraš si narediti urnik. Jaz pridem iz šole domov okoli 15. ure in najprej delam za šolo 1-1,5 ure. Potem imam trening in prosti čas. Imam status športnika in je malo lažje, ko je treba manjkati.«