Ljubljana, 20. februar 2018
Klemen Laurenčak, eden izmed najbolj cenjenih triatlonskih trenerjev v Sloveniji, je v športu že od malih nog – v mladih letih kot tekač, zadnja leta pa kot trener. Najprej je delal kot s.p., nato pa, če je želel postati član TZS, je moral ustanoviti klub. In tako je leta 2012 nastal klub TRENERT, ki ima letos 10 triatlonskih licenc. Klemen ob tem v isti sapi poudarja, da na razvoju kluba niti ne dela preveč.
Klemen, vse vadbe vodiš prek kluba TRENERT, kajne ?
»Da, še vedno vodim vadbo prek kluba, saj imam rekreativno tekaško, plavalno in triatlonsko vadbo. Ko sem z ostalimi zagnal Dnevnikov triatlonski klub, smo celotno vadbo peljali prek kluba. Tudi tiste Dnevnikove triatlonske vadbe so bile povod, da sem se bolj odločil za triatlon. Klub je tako ali tako že prej obstajal. Ampak potem smo postali člani TZS, imeli smo licence in takrat se je nekako začela rekreativna triatlonska sekcija.«
Koliko imaš ljudi, ki pri tebi trenirajo rekreativno?
»Pri meni trenira 75 ljudi, ki plavajo ter tečejo. Ko sem se pred leti ukvarjal samo s tem, je bilo skupno ljudi še več in jih je bilo samo na plavanju 75.«
Si zaposlen na Fakulteti za šport ?
»Ne. Jaz sem še vedno samozaposlen, ampak imam več področij dela. Sem zunanji sodelavec na fakulteti, sem trener mladinske triatlonske ekipe TK Trisport Exoterm Kamnik. Imam še neke svoje dejavnosti, pišem tekaške in triatlonske plane, pišem pa tudi za znano športno prilogo Polet.«
Tvoje življenje je torej trenerstvo?
»Da, lahko rečem, da sem profesionalni trener, s tem da sem še strokovni sodelavec na fakulteti.«
Imate 10 triatlonskih licenc v klubu TRENERT. To so najbrž odrasli člani?
»Da, to so vsi odrasli rekreativci. Se mi je pa letos izoblikovala ena lepa majhna skupinica žensk, ki so dolgoprogašice. Vse se bodo letos udeležile polovičnega ironmana ali ironmana. Že lani so se udeležile nekaterih tekem, ampak letos je že kar 5 takih, ki to resno trenirajo. Nastala je lepa ekipa, ki dobro funkcionira med seboj.«
Potem pri tebi klub in število rekreativcev raste ?
»Ne bi rekel, da raste, ker ne delam zavestno na tem, da bi stvar rasla. Nimam človeka, ki bi to delal, ki bi torej delal nadgrajevanje. Jaz ne morem, ker nimam časa, saj imam preveč drugih stvari. Stvar funkcionira, jedro kluba je dobro, saj imamo stalne člane, ki se dobro počutijo. Trenirajo in se imajo v redu. Ne delamo pa na tem, da bi se širili, ker si tega trenutno ne želimo in delamo zgolj v obsegu, ki ga obvladamo. Če bo prišla situacija, da dobimo človeka, ki bi to delal, pa gremo morda lahko v širitev.«
V slovenski triatlonski srenji si najbolj znan kot trener kamniške mladinske triatlonske ekipe TK Trisport Exoterm. Kakšno odgovornost čutiš, ko si v roke dobil nekatere bisere slovenskega triatlona ?
»Jaz sem z njimi začel delati nekje pred dvema letoma in pol, oktobra 2011. Ekipi sem se pridružil že maja istega leta. Junija sem šel zraven na kakšen trening in tekmo, da sem videl, kako funkcionirajo, kakšen sistem treningov imajo. Septembra so zaključili sezono in so imeli mesec dni pavze, prvega oktobra pa smo začeli.«
Kako ste začeli ?
»Na začetku smo se malo tipali. Jaz sem moral dosti spremeniti tudi svoje delovne obveznosti ravno zato, ker triatlonska ekipa je zame 20 ur na teden, brez tekem in brez telefonov. To je pol »šihta«, če tako pogledaš. Ostale stvari nisem mogel kar pustiti. Na začetku sem imel kar malo težav s časom, saj se v Kamniku plavalni trening začenja ob 6. uri zjutraj, kar pomeni, da je bilo potrebno že vstati ob 5. uri zjutraj.«
Torej je nočno delo za računalnikom odpadlo ?
»Tako je. Te nočne seanse, ko sem ponoči delal, ni bilo več možno usklajevati z zgodnjim vstajanjem. To sem moral jaz urediti. Druga stvar pa je, da so tudi oni potrebovali nekaj časa, da so se name navadili, saj so bili tudi oni prej nekaj let pri drugem trenerju.«
Kaj je bila razlika ?
»No, že ta recimo, da so treningi že vnaprej časovno določeni, usklajeni in se tega držimo. Prej je bilo tako, da ker so vsi iz Kamnika, so se zmenili za tek enkrat popoldan in so ga opravili. Mi pa se zmenimo za točno določeno uro in ni važno, kakšno je vreme zunaj. Če bi bil iz Kamnika, bi uro lahko spreminjali, tako pa ne. Kar se tiče teh ur treninga, smo kar malo trdi, saj jaz s potjo izgubim kar dosti časa. Imam pa srečo, da je v moji skupini tudi Leon Obreza. On mi velikokrat pomaga s spremstvom na tekmo in pa pri izvedbi kakšnega treninga«
Kdo so člani ekipe?
»Tjaša Vrtačič, Jan Škrjanc, Domen Obreza, Žiga Berlec in Ajda Ahačič.«
Lani, ko smo gledali neko analizo rezultatov evropskih mladinskih pokalov, smo videli, da so tvoji varovanci edina skupina, ki res redno hodi na evropske mladinske pokale.
»Oni so že prej bili zelo uspešni, hodili so na tekme in tudi redno trenirali. Že ko še niso bili mladinci, so hodili v tujino na tekme, ker je tam drugačna konkurenca in dobiš druge izkušnje. Tudi zdaj hodimo veliko na tekme v tujino, ker je to drugačna energija.«
Verjetno sta tudi zato Tjaša in Matevž tako napredovala, kajne ?
»Tako je. Ravno Matevž je potreboval močnejšo konkurenco za razvoj. Tudi Tjaši niso več izziv domače tekme. Če se hočeš razvijati, rabiš močnejšo konkurenco. Če bi samo doma tekmovala, se ne bi tako razvijala, kot se.«
V čem je tako bistvena razlika ?
»Ko greš na EP in si tam na 50. mestu, prideš s čisto drugačno glavo domov kot pa če prideš iz tekme v Ribnici, kjer si zmagal za 2 minuti. Ko prideš iz tuje tekme, se kar strezniš v smislu – čakaj malo, zdaj je treba pa bolj delati«.
Ali to pomeni spodbudo ali kakšnemu atletu tudi »malce dol pade« ?
»Včasih je to težek trenutek za mladega atleta ali atletinjo, ker pač ne gre tako, kot si zamislijo. Saj so tudi zame tuje tekme tiste prave informacije. V Sloveniji ne dobiš pravih podatkov, koliko je kdo sposoben, ker pri nas ni toliko nabita tekma. V Sloveniji sta recimo najmočnejši tekmi v šprintu na Ptuju in v Kočevju. Ampak kaj je tu problem? Ko vidiš na Ptuju, kdo je dober in kdo ni, to ni prava informacija. Moraš iti na res močno tekmo, kjer greš od začetka do konca na polno, kjer ni odstopanj, ampak je konstantna borba. Tam dobiš prave informacije, kdo je dober v triatlonu.«
Kakšne so tvoje napovedi za tvojo ekipo za letos? Kakšne imaš kaj plane?
»Naša ekipa je pri mojem prevzemu imela 15-16 let, zdaj so stari že 18-19 let. To je kar velika razlika. Drugače treniramo in tudi z leti se tekmovalni sistemi spreminjajo.«
Tjaša Vrtačič ?
»Pri Tjaši je bilo tako, da je včasih tekmovala samo v Sloveniji, nekaj evropskih pokalov in to je bilo to. Lani je recimo tekmovala skoraj samo v tujini. Letos smo rekli, da bomo dali zanjo kakšno tekmo manj v tujini, ker je bilo lani tekem skorajda malce preveč. Mislim, da bi Tjaša morala biti med top 10 na EP. Ampak tu zna biti manjši problem, ker gre tri tedne pred EP na maturantski izlet. To se moramo še dobro pogovoriti, preden bomo šli v sezono, kaj točno bo naš cilj. Za njo je letos cilj, da poskusi olimpik, da ima dobre rezultate na EP in da dobro tekmuje na evropskih pokalih.«
Jan Škrjanc ?
»Škrjanc je mlajši mladinec in ima letos ogromno tekem. Primarni bodo evropski pokali. V Sloveniji bo Škrjanc bolj malo tekmoval, ker ima julija kvalifikacije za mladinske OI v Argentini, ki bodo oktobra, in to nam je glavni cilj. Sezono ima temu prilagojeno. Seveda je tu takoj problem. Dan talentov je 31.3. in on bo takrat še zelo v bazi, ker bomo mi tako planirali, da bo julija res dober. Za njega imamo sezono zelo zamaknjeno. On bo šele po Dnevu talentov začel močno trenirati, ker hočemo, da ima maj-junij-julij močne treninge in potem julija vrh. Potem bomo ritem treninga malo spustili in konec avgusta ima že mlajše mladinsko prvenstvo v Grčiji, ki pa je spet en pomemben vrh. Fino bi bilo, da bi bil med top 10.«
Domen Obreza ?
»Obreza je zadnje leto mladinec. On mora letos narediti čim več na evropskih pokalih in upam, da bo šel na EP.«
Žiga Berlec ?
»Žiga Berlec se še mora vpeljati v naš sistem treninga. On je prej manj treniral kot zdaj in je zato zdaj zanj kar malce stresno. Zanj je cilj, da začne hoditi na tekme v tujino. Zdaj je na mestu, da ga spravimo na evropske pokale. Rezultatsko ne moremo še nič govoriti, ampak je samo cilj, da dobi izkušnje.«
Ajda Ahačič ?
»Ajda Ahačič se je uspešno vrnila po dolgi odsotnosti zaradi poškodbe. Ima željo tekmovati bolj doma in morda bo nastopila na kakšnem evropskem pokalu.«
Matevž je sedaj prvo leto član in ne trenira več z vami, kajne ?
»Matevž ima pa čisto svoj sistem dela. Z nami trenira nekajkrat tedensko, po čisto svojem programu. On ima druge cilje in se pripravlja na kvalifikacije za OI v Tokiu. Dva tedna je bil na Kanarskih otokih, zdaj je en teden doma, potem gre spet za dva tedna v Španijo, potem bo spet en teden doma in nato se mu začnejo tekme. V času tekem Matevž v četrtek gre in v ponedeljek pride. To pomeni, da je vse na dnevni bazi prilagajanja, kaj bo treniral. Mi imamo sistem, on pa se nam pridruži, če ima čas. Mi se mu enostavno ne moremo prilagajati, ker en teden ni podoben drugemu.«